Kralj ali ne

Služba ,Peter Schütt, 2022-07-31, Evangeličanska svobodna cerkvena občina Leichlingen

Uvod

Danes bi rad z vami delil besedilo, ki me je nekoliko spomnilo na Igro prestolov, serijo, ki se je začela močno, končala pa tako slabo, da so se pojavile celo peticije za ponovno snemanje zadnje sezone. Druge peticije bi se mi zdele pomembnejše, vendar se mi je tudi zadnja sezona zdela neumna ;-)

V svetopisemskem besedilu torej ni zmajev in belih sprehajalcev, ampak gre za to, kdo dobi prestol, in: To je resnična zgodba.

Glavni junak je Salomonov sin Roboam.

Večina ljudi je zagotovo že slišala za Salomona; njegova modrost je postala pregovorna, ko govorimo o Salomonovem razsojanju. Njegov sin Roboam je verjetno precej neznan.

Salomon je pravkar umrl in njegov sin Roboam je želel prevzeti prestol, kot se pogosto dogaja. Včasih ob takih priložnostih sorojenci povzročijo prepir, ker so si tudi oni želeli prestol, toda tokrat je bilo jasno, da je naslednik Reoboam.

Nekaj besed o zgodbi: njegov oče Salomon je dolgo živel mirno življenje in v Izraelu in okolici je vladal mir. Potem pa se je Salomon obrnil tudi k drugim religijam. Poročil se je s številnimi ženskami iz drugih kultur in religij, na žalost so bile tedaj mnogoženjske poroke še pogoste, in jim zgradil različne templje in svetišča ter tam z njimi tudi molil.

Po intenzivnem srečanju z Bogom in doslednem življenju v mladosti je na stara leta postal samovoljen.

Nato je Bog po preroku Ahiji obljubil mladeniču Jeroboamu severni del Izraela kot svoje kraljestvo, da ga bo vzel Salomonovim potomcem.

To je nekako postalo znano in Salomon je hotel Jeroboama ubiti, vendar je ta pravočasno odšel.

Predzgodovina se konča z naslednjimi vrsticami (1 Kr 11,42-43; NL):

42 Salomon je iz Jeruzalema 40 let vladal vsemu Izraelu. 43 Ko je umrl, so ga pokopali v mestu njegovega očeta Davida (v Jeruzalemu). Nato je postal kralj njegov sin Roboam.

Potrditev za kralja

Vse se je zdelo tako preprosto. Njegov sin Roboam je postal kralj. Toda to še ni bilo vse (1 Kr 12,1-5):

1 Roboam se je odpravil v Sekem, ker se je tam zbral ves Izrael, da bi ga okronal za kralja. 2 Ko je Jeroboam, Nebatov sin, prejel novico o Salomonovi smrti, se je vrnil iz Egipta, kamor je pobegnil pred kraljem Salomonom. 3 Vodilni možje Izraela so poslali po njega in Jeroboam se je z vsem Izraelovim zborom postavil pred Roboama. Rekli so mu: 4 "Tvoj oče je bil zelo strog vladar. Od tebe si obetamo, da boš olajšal našo službo in težak jarem, ki nam ga je naložil tvoj oče. Potem ti bomo zvesto služili." 5 Rehoboam je odgovoril: "Odidite za tri dni. Potem se vrni k meni." S tem je ljudstvo odšlo.

Kako zdaj? So postavljeni pogoji? Kaj je to zdaj? On je zakoniti kralj, kajne?

In Jeroboam se zdaj nenadoma spet začne igrati. Vodilni možje Izraela so ga sprejeli. Alternative niso nikoli slabe, kajne? In morda boste iz tega lahko nekaj potegnili tudi sami.

Duhovna vprašanja, npr. kaj hoče Bog, se tu sploh ne zastavljajo. V ospredju je izključno lastna korist.

Rehabeamova prva reakcija je pravilna. Želi imeti čas za razmislek in posvetovanje. To v težkih razmerah ni napačno.

Dobri nasveti

(1 Kr 12,6.7):

6 Kralj Roboam se je posvetoval z izkušenimi svetovalci, ki so pomagali njegovemu očetu Salomonu, ko je bil ta še živ. "Kaj mi svetujete?" je vprašal. "Kaj naj odgovorim ljudstvu?" 7 Rekli so: "Če boš danes ljudem izkazoval dobroto, jim služil in jim dajal, kar prosijo, ti bodo zvesti podaniki."

To je vsekakor dober nasvet. Razmere so precej napete.

Zdaj lahko rečete: "Ampak jaz sem kralj. To je moja pravica, kako si drznejo. Morali bi sprejeti mojo oblast!

Zagotovo je tudi Svet pri tem taktičen. Govorijo o "danes". Bodite prijazni danes in jih spoznajte, potem vam bodo zvesti podaniki.

Tu pravzaprav vidimo tudi sklicevanje na Jezusa, ki pravi o sebi (Mk 10,45; NEÜ):

Tudi Sin človekov ni prišel, da bi mu služili, ampak da bi služil in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge."

Toda Jezus je prišel tudi kot kralj, kot je razvidno iz pogovora s Pilatom (Mt 27,11.NL):

Jezus je stal pred rimskim guvernerjem Pilatom. "Si ti judovski kralj?" ga je vprašal. Jezus je odgovoril: "Da, je tako, kot praviš.

Jezus Kristus je torej kralj služabnik, to je mislil in to tudi živel in živi.

Vrnimo se k Roboamu. Tu bi se lahko odločil pravilno, vendar (1 Kr 12,8-11):

8 Toda Roboam je zavrnil nasvete izkušenih svetovalcev in raje poiskal mnenje mladih mož, ki so z njim odraščali in mu zdaj služijo. 9 "Kaj mi svetujete?" jih je vprašal. "Kaj naj odgovorim ljudstvu, ki me je prosilo: 'Olajšajte jarem, ki nam ga je naložil vaš oče.'" 10 Mladeniči, ki so rasli z njim, so mu odgovorili: "Ljudem, ki so se pritoževali nad težkimi bremeni tvojega očeta, odgovori: `Moj mali prst je debelejši od pasu mojega očeta. 11 Moj oče vam je naložil težka bremena, jaz pa bom od vas zahteval veliko več. Moj oče te je kaznoval z bičem, jaz pa bom uporabil bič z bodicami!"

Zakaj tako govorijo? Očitno so ti ljudje odraščali v blagostanju in nikoli niso izkusili, kako težko je življenje v preprostih razmerah. Očitno nikoli niso sprejeli perspektive revnih ljudi, drugače si tega ne znam razložiti.

Samo pritisk pomaga, kakšna logika je to?

Vendar se pritisk običajno le zmanjšuje, kar velja še danes. Časi so slabi, moramo shajati itd., vendar to prizadene predvsem revnejše. Zakaj na primer ni davka na presežne dobičke za dodatne dobičke v energetskem sektorju? Vzorna kapitalistka Maggie Thatcher je to storila že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja.

Tako takrat kot danes so nekateri mislili, da je "izvajanje pritiska" dobra stvar, predvsem tisti, ki so pritisk izvajali. Verjamem, da Roboamovi svetovalci niso bili kaznovani z bičem.

Poleg tega mladi pogosto slabše razumejo težave drugih. Pogosto so bolj absolutni in pogosto bolj črno-beli.

Prav tako ne beremo, da bi Roboam spraševal o Božji volji. Lahko bi molil kot njegov dedek David, lahko bi vprašal preroka, vendar se zdi, da Bog pri tem vprašanju ne igra nobene vloge. Ali je bil njegov oče slab zgled? Morda ga je ta samovoljnost religij, ki mu jo je v zadnjih letih svojega življenja dajal za zgled Salomon, prepričala, da vprašati Boga ni tako pomembno. Toda to lahko le domnevamo.

Sedaj se katastrofa odvija po svoji poti.

Potrebujete pritisk

(1 Kralji 12,12-15)

12 Tri dni pozneje se je Jeroboam z vsem ljudstvom vrnil, da bi slišal Roboamovo odločitev, kakor je kralj napovedal. 13 Toda Roboam jih je trdo pregnal, ker je zaprl svoj um pred priporočilom starejših svetovalcev 14 in namesto tega sledil priporočilu svojih mlajših svetovalcev. Ljudstvu je rekel: "Moj oče vam je naložil težka bremena, jaz pa bom od vas zahteval še veliko več! Moj oče vas je kaznoval z bičem, jaz pa bom uporabil bič z bodicami!" 15 Tako kralj ni hotel izpolniti zahteve ljudstva. Tako se je izpolnilo Gospodovo sporočilo Jeroboamu, Nebatovemu sinu, ki mu ga je izročil prerok Ahija iz Šila.

O čem mislite, da je razmišljal Roboam? Ljudstvo nima izbire, jaz imam pravico, lahko naredim, kar hočem. Jaz sem kralj!

Odločitev sprejme šef. Zdaj je treba udariti po mizi in povedati, kako se to počne. Vsi se moramo žrtvovati. Časi so težki.

V podjetjih, odvisno od panoge, to pogosto ne velja več. Ljudje, ki so resnično iskani, postavljajo zahteve, in če jih ne izpolnite, jih ni več. In te ljudi potrebujete, saj v nekaterih panogah resnično primanjkuje usposobljenih delavcev.

Avtoritarni način tudi na cerkvenem področju ne deluje več. V preteklosti smo imeli na krščanskem področju včasih avtoritaren pogled na svet v smislu, da nam je moral nekdo povedati, kam naj gremo. Mislim, da to ne deluje, vsaj danes ne. Deluje le skupaj in v partnerstvu.

Pri vsem tem ne smemo pozabiti, da samo kraljevanje, kot je bilo opisano tukaj, tj. eno določeno, pravzaprav ni bila Božja volja. Ljudstvo je zahtevalo kralja proti Božji volji, ker so tudi drugi narodi imeli kralje.

Kralj je pravzaprav diktator, ki ni nikomur odgovoren. Takšna oblast mora biti dolgoročno pokvarjena. V 1 Samuelovi 8 je opisano, kako si ljudstvo želi kralja in kako slabo je to. In v 1 Samuel 8, 7; NL Bog pravi Samuelu, sodniku, ki naj bi uvedel kraljevanje:

Poslušajte glas ljudstva, vse, kar govorijo," je odgovoril Gospod, "saj ne zavračajo tebe, ampak mene. Ne želijo me več za kralja.

Bog kot kralj je za posameznika veliko težji. Sam moraš brati Sveto pismo, da bi ga prenesel v svoje življenje, sam moraš moliti, se boriti z odločitvami in to početi tudi skupaj z drugimi v cerkvi.

Seveda je veliko lažje, če nam nekdo pove, kam naj gremo, vendar Bog tega prvotno ni želel.

Severa ni več

Vrnimo se k Roboamu.

Kaj se bo zgodilo zdaj? Kako se bo Izrael odzval

16 Ko so Izraelci spoznali, da je kralj zavrnil njihovo prošnjo, so zavpili: "Kaj imamo opraviti z Davidom? Ta Jessejev sin ni naša stvar! Pojdimo domov, Izrael! Poskrbi za svojo hišo, David!" In vrnili so se domov. 17 Vendar je Roboam še naprej vladal Izraelcem, ki so živeli v judovskih mestih.

Severa ni več.

Odgovor Izraelcev bi lahko povzeli z izrazom "Jebi se", vendar to pri bogoslužju ni dopustno ;-)

Očitno Roboam v to ni zares verjel, saj je poskusil nekaj drugega (1 Kr 12,18):

18 Kralj je poslal nadzornika delavcev Adorama, vendar so ga Izraelci kamenjali do smrti. Kralj Roboam je skočil na svoj voz in pobegnil v Jeruzalem.

Kaj naj si o tem mislimo? Izrael tudi ni vprašal Boga. Raje so se pustili voditi temu, kar so lahko od tega imeli.

Oglejmo si konec:

19 Severna izraelska plemena še danes nočejo priznati Davidovega potomca za kralja. 20 Ko so Izraelci izvedeli, da se je Jeroboam vrnil, so poslali po njega, sklicali zborovanje in ga postavili za kralja nad vsem Izraelom. Le Judovo pleme je ostalo zvesto Davidovi kraljevi hiši.

21 Ko je Roboam prišel v Jeruzalem, je zbral vojsko Jude in Benjamina, 180.000 izbranih mož. Ti naj bi se borili proti Izraelu in mu povrnili kraljevsko oblast. 22 Toda Bog je rekel Božjemu možu Šemaju: 23 "Reci Reoboamu, Salomonovemu sinu in judovskemu kralju, vsemu judovskemu in benjamenskemu ljudstvu ter ostalemu ljudstvu: 24 'Tako govori Gospod: Ne pojdi se bojevati proti svojim sorodnikom Izraelcem. Vrnite se domov, kajti to, kar se je zgodilo, je bila moja volja!" In poslušali so Gospodovo sporočilo in se vrnili domov, kakor jim je ukazal.

Na koncu je Bog uresničil svojo voljo, ne da bi vpleteni ljudje za to prosili.

To se dogaja pogosto, vendar si ne smemo domišljati, da dogodke razlagamo na tak način. Vsake toliko časa Bog dvigne zaveso, tako da lahko vidimo, zakaj se je nekaj zgodilo. Toda večino časa tega ne vemo.

Povzetek

Prišel sem do konca in rad bi še enkrat navedel, kaj mi je iz besedila postalo pomembno.

Le malo stvari je samoumevnih. Samo zato, ker sta bila njegov oče in ded kralja vsega Izraela, še ne pomeni, da bo kralj tudi Roboam. In le malo stvari je samoumevnih, ki jih lahko vzamemo za samoumevne tudi danes. Svet se spreminja in mi se moramo prav tako spreminjati, ne da bi pri tem odstopali od svetopisemskega sporočila.
Eden potrebuje razumevanje za druge. Ta "še bolj bomo pritisnili" je način razmišljanja, ki noče sprejeti perspektive druge osebe in s tem izgubi dostop do drugega. Ni nujno, da gre vedno za pritisk; podobne posledice ima lahko tudi "tako ali tako vem bolje". Takrat eden ni več slišan, druga oseba pa se drži stran.
Jezus Kristus je služil ljudem, si vzel čas za posameznika in čeprav je imel občasno ostro sporočilo, je ljudi vedno sprejemal z ljubeznijo. In bil je edini, ki si je zaslužil biti kralj.
Avtoritarno razmišljanje v smislu, da ima nekdo naravno pravico določanja, tudi ne deluje. Drugi se odvrnejo, zlasti v skupnosti. Deluje lahko le skupaj.
Želimo imeti Jezusa Kristusa za kralja. Ne potrebujemo človeškega kralja, ki nam vse pove in vse določi. Želimo se skupaj boriti o tem, kam želi Bog iti z nami.