Ponižnost in znanje: Kaj dejansko vem?

Ponižnost, izraz iz preteklih časov? Kaj je to, ali jo potrebujem in kaj dejansko znam?

Služba, , , Kreuzkirche Leichlingen, več...

samodejno prevedeno

Uvod

Pred nekaj tedni sem imel zanimiv telefonski klic. Govoril je predsednik združenja, v katerem sem še vedno član, in najprej sva se pogovarjala o prihodnosti združenja. Pozneje sva prešla na bolj splošne teme in izkazalo se je, da se moj sogovornik ni želel cepiti proti Coroni. Menil je tudi, da je Merklova neumna, ker je leta 2015 odprla meje za begunce, in bil je tudi mnenja, da vetrne turbine drobijo ptice.

Med pogovorom sem nekajkrat pogoltnil, ker te tri točke vidim povsem drugače, kar sem lahko tudi objektivno povedal.

Vendar tako ali tako nisem želela ostati v svojem mnenjskem mehurčku, poleg tega pa mi je bil fant všeč, zato sva se po telefonu pogovarjala skoraj eno uro.

Če pogledam nazaj, sem moral o tem pogovoru razmišljati še pogosteje. Naša družba se včasih zdi razdeljena, zlasti glede vprašanj, kot so podnebne spremembe, korona in prosilci za azil.

Zanimivo je, da se po mojih opažanjih podnebni skepticizem, skepticizem do cepljenja in skepticizem do azila pogosto pojavljajo skupaj, AfD pa skuša svoje volivce najti prav v tej skupini ljudi.

Ne vem, ali je oseba, s katero sem govoril po telefonu, simpatizer AfD. Vendar se je vseeno mogoče dobro razumeti, tudi če so mnenja različna. Vendar se pri tem ne smeš upogibati.

In če bi ga še enkrat videl na kakšnem srečanju kluba, bi se z njim z veseljem ponovno pogovoril. Kot sem rekel, ne glede na nekatera njegova stališča se mi je zdel prijazen.

Toda če si na primer ogledate temo "vetrna energija" iz omenjenih tem in preberete članek "vetrna turbina" na Wikipediji, kjer so opisana tudi tveganja in težave vetrnih turbin, potem vam je jasno, da je izraz "drobljenje ptic" za vetrne turbine pravzaprav neumnost. Obstajajo posamični primeri, ko je treba vetrne turbine v določenih obdobjih na nekaterih mestih ustaviti, ker takrat pogosto letijo določene vrste ptic in obstaja večja nevarnost trka s pticami.

Kanadska študija je pokazala, da je število ptic, ki jih ubijejo vetrne turbine, med 20.000 in 28.300, medtem ko je število ptic, ki jih ubije človek, 270 milijonov, mačke 200 milijonov in trki s stavbami 25 milijonov.

O vetrni energiji sem govoril zato, ker želim pojasniti, da so številni problemi zelo zapleteni in jih je treba obravnavati zelo diferencirano. Preprosti slogani, kot je "uničevalec ptic", preprosto ne ustrezajo dejanskim vprašanjem.

Enostavna gesla in izjave za zapletena vprašanja, to se včasih zgodi tudi kristjanom.

Ali so

So kristjani nagnjeni k preprostim razlagam?

Pri tem igra vlogo tudi izraz "teorija zarote", ki mi ni najbolj všeč, vendar se nekako ujema z večino izjav, ki sem jih slišal od nekaterih krščanskih znancev:

Vse to so bile izjave kristjanov. Vedno me najbolj vznemiri poudarek na tem, da se ne bojim: "Ne bojim se!!!".

Čeprav je strah po eni strani slab svetovalec, je pravzaprav nekaj povsem običajnega. Luther to lepo zapiše v Jn 16,33b; LUT:

V svetu se bojite, toda bodite dobre volje, jaz sem premagal svet.

Verjamem, da se s tem vedno znova srečujemo. In Jezusovo tolažbo si moramo prav tako vedno znova predstavljati in doživljati.

Da, kako značilne so takšne izjave za kristjane, kako nagnjeni so kristjani k poenostavljenim izjavam, k teorijam zarote?

Po eni strani je torej treba povedati, da imamo kristjani skoraj skrivno znanje, npr. 1 Kor 1,21; NL

Čeprav je svet prežet z Božjo modrostjo, ga s svojo modrostjo ni mogel najti. Bog je uporabil sporočilo, ki se zdi nesmiselno, da bi rešil vse, ki mu verjamejo.

Ker smo kristjani v manjšini, vsaj v večjem delu sveta, ta verz pomeni tudi, da velika večina misli, da je evangelij nesmisel, in je za to veliko večino zaprt.

Kristjani vemo, da je evangelij resničen, in seveda ne želimo, da bi ostal skrivnost. Toda mnogi ljudje skrivnosti evangelija ne razumejo ali pa je ne želijo razumeti.

Kot kristjana bi nas lahko zapeljalo, da bi druge izjave kristjanov preprosto sprejeli kot resnične, čeprav bi lahko bile nesmiselne.

Mislim, da moramo biti pri tem precej skromni. Pravzaprav obstaja le nekaj resnično resničnih trditev, za katerimi se ne moremo umakniti:

Po mojem mnenju ni veliko bolj nedvoumne resnice. Pri vseh drugih izjavah in vprašanjih moramo biti zelo skromni.

V resnici ne vemo ničesar. Pri številnih vprašanjih lahko le zbiramo informacije, izmenjujemo ideje in poskušamo oblikovati mnenje na obrambni, skromen način.

Vzemimo izjavo: Corona je neškodljiva. Kaj je podlaga za to? Večina znanstvenikov ni tega mnenja. Obstajajo pa zelo čudni pridigarji, ki Korono nekako povezujejo s poslednjimi časi, in tudi kristjani, ki v to verjamejo. Ali pa izjave, kot je ta, da cepivo ni bilo dovolj dolgo testirano. Na univerzi sem študiral biologijo s poudarkom na mikrobiologiji kot stranski predmet, vendar si nikoli ne bi upal podati takšne izjave, saj o tem ne vem ničesar.

Druge trditve, kot je sprememba genskega materiala s cepivom mRNA, lahko že zdaj ocenim kot nesmisel, vsaj po tem, ko sem svoje zakopano univerzitetno znanje osvežil s člankom o mRNA na Wikipediji.

O nekaterih izjavah ne morem reči ničesar več. Ena od izjav, ki sem jo slišal, čeprav ne od kristjana, je bila izjava ženske, ki je svojemu fantu zakričala: "Ne cepi se s cepivom AstraZeneca, sicer boš postal neploden." Odšla sem od tam.

V vsakdanjem življenju veliko verjamemo. Z avtomobili se na primer vozimo po mostovih in verjamemo, da inženirji in gradbeni delavci med gradnjo ali vzdrževanjem niso naredili nobene napake. In vendar se je leta 2018 v Genovi v Italiji zrušil most.

Dvomiti in skrbeti je dobro, vendar na način, ki ponižno upošteva lastno pomanjkanje znanja.

Vendar pa preprosto domnevam, da večina nas, kristjanov, ravna enako. To bi vsaj ustrezalo mojim osebnim izkušnjam.

Srečanja z drugače mislečimi ljudmi

Vrnimo se k pogovoru, ki sem ga opisal v uvodu. V družbi je že mogoče opaziti določeno razdeljenost, zlasti pri temah podnebnih sprememb, priseljevanja in korone.

Vendar so tudi druga vprašanja, ki delijo. Osebno me moti jezikovno določanje spola z zvezdicami ali dvopičji. V brskalnik sem namestil vtičnik, ki na spletnih straneh filtrira spolne izraze. Na mobilnih napravah še ne deluje, vendar večinoma brskam na računalniku. To je zame preprosta rešitev, vendar ali je prava?

Paziti moramo, da se ne ujamemo v past mnenjskih mehurčkov. Vprašanja moramo reševati ponižno. Pri tem pa se moramo naučiti prenašati tudi vsebinska nasprotja.

Še en primer iz politike: Osebno menim, da so podnebne spremembe problem, in menim, da bi morali še hitreje kot doslej preiti na obnovljive vire energije: Več vetrnih turbin, več sončnih streh, več decentralizirane proizvodnje energije. Na političnem področju bi bil verjetno precej blizu Zelenim. Po drugi strani pa so med Zelenimi glasni glasovi, ki želijo popolnoma liberalizirati splav. To mi nikakor ne bi ustrezalo. Zato se v političnem mehurčku zelenih ne bi mogel dobro počutiti.

Vendar bi rad ohranil ta diferenciran pogled na vprašanja.

Verjetno boste v programu AfD našli tudi razumne točke, vendar večina točk zame ni sprejemljiva. Vsekakor ne bom volil AfD.

Vendar menim, da je pomembno vedeti, zakaj se vam nekaj zdi dobro in zakaj ne, ter se zavedati svojega nepopolnega znanja. To je ponižnost, h kateri se v tej pridigi vedno znova vračam.

To še posebej velja, ko se vključite v izmenjavo z ljudmi, ki mislijo drugače, tj. ko zapustite svoj mnenjski mehurček. Ni treba, da se upogibate, vendar morate vsaj razumeti, kaj misli druga oseba, v idealnem primeru pa morate biti sposobni razumeti, kako je do tega prišla.

Primer tega je Pavel v 1. pismu Korinčanom 9,19-21; NL

19 Za Jude sem postal eden izmed njih, da bi jih pridobil za Kristusa. S tistimi, ki se držijo zakona, se obnašam enako - čeprav nisem pod zakonom -, da bi jih pridobil za Kristusa. 21 Ko sem s pogani, ki nimajo judovskega zakona, se jim čim bolj prilagajam, da bi jih pridobil za Kristusa. Vendar pri tem ne zanemarjam Božjega zakona, ampak se ravnam po zakonu, ki ga imam od Kristusa. 22 Ko sem s slabotnimi, postanem z njimi kot slabotni, da bi jih pridobil za Kristusa. Da, z vsemi ljudmi skušam najti skupni jezik, da bi vsaj nekatere od njih pridobil za Kristusa.

Po eni strani se Paul čim bolj prilagaja ljudem. To seveda vključuje razumevanje, kaj človeka gane, kaj misli. Toda Pavel se ne upogiba, temveč poudarja, da še vedno pripada Kristusu. In tega ne prikriva, saj sicer ne bi mogel nikogar pridobiti za Jezusa.

Ta verz se mi zdi v tem prevodu zelo lepo oblikovan: "najti skupno stališče", skupno podlago za pogovor. Človek z ljudmi izmenjuje ideje, jih jemlje resno kot osebe, ne da bi prikrival različna mnenja. Tako gradiš odnos in morda ali upajmo, da tudi ti sogovorniki postanejo radovedni glede tega Jezusa, ki, upajmo, na nek način oblikuje naše življenje.

Zapustiti svoj mnenjski mehurček pomeni tudi zapustiti svoje območje udobja. To seveda ni lahko. Veliko lepše je izmenjavati ideje z enako mislečimi ljudmi.

Za lasten nadaljnji razvoj pa je pozitivno, da se soočimo z drugimi mnenji, četudi se nam zdijo precej groba. Poleg tega se lahko pojavi tudi priložnost, da nove ljudi nekako usmerimo k Jezusu.

Kaj pa ljudje, ki mislijo in delajo pravo sranje?

Jezus se sreča z ljudmi, ki ravnajo obsojanja vredno

Kot primer mi pride na misel Jezus, ki se je dobro razumel s cestninarji.

Pomembno se je zavedati, da so bili pobiralci davkov večinoma skorumpirani uradniki. Služili so državi in državljanom, mnogi med njimi pa so se na račun državljanov obogatili. Jezus seveda ni odobraval njihovih dejanj, vendar se je z njimi še vedno družil, npr. v Mt 9,10; NGÜ:

10 Kasneje je bil Jezus gost v Matejevi hiši. Prišlo je veliko cestninarjev in drugih ljudi, ki so veljali za grešnike, in z njim in njegovimi učenci so delili obrok.

Nekateri cestninarji so zaradi srečanja z Jezusom spremenili svoje življenje, Matej pa je celo postal eden od njegovih učencev.

Ali bi šel Jezus danes na primer v desničarski lokal in se pogovarjal z ljudmi? Najverjetneje.

Verjetno se mu bo zgodilo isto kot v Evangeliju po Mateju 11,19, kjer je bil Jezus imenovan za prijatelja cestninarjev in grešnikov. Potem bi ga po pogovoru z neonacisti označili za prijatelja desnice.

Zdaj so tudi takšne primerjave težavne. Zagotovo bi menili, da je desničarski storilec nasilja, ki na primer zažge zavetišče za prosilce za azil, "slabši" od skorumpiranega javnega uslužbenca. Desničar, ki plačuje davke in spoštuje zakone, vendar širi desničarska gesla, pa finančno ni tako slab kot skorumpiran javni uslužbenec, ki se bogati na račun širše javnosti.

Hitro ugotovimo, da takšne primerjave ne vodijo nikamor in so nesmiselne.

Pred leti sem bil na srečanju deželnega združenja Porenje, kjer je gostujoči govornik govoril o neonacistih. Protestantska skupnost nekje v Porurju je izrecno izključila neonaciste iz svojega cerkvenega festivala.

Pri tem se je pojavila razprava: kako bi ravnal Jezus?

To je seveda še vedno težko, zlasti ko se pojavijo neonacisti, ki ogrožajo, kar ni redko. Kaj pa drugi obiskovalci cerkvenega festivala, na primer ljudje s tujimi koreninami?

Mislim, da ni rešitve, ampak se je treba boriti za pravo odločitev v vsakem posameznem primeru. In tudi tu je potrebna določena ponižnost, saj ne moreš biti prepričan, ali ne bi bil v drugačnem okolju odprt za takšne misli.

Mimogrede, Jezus je bil večkrat nagovorjen k temu druženju s cestninarji in grešniki, npr. tudi v Mt 9,11.12; NGÜ

11 Ko so to videli farizeji, so rekli učencem: "Kako more vaš Učitelj jesti z cestninarji in grešniki?" 12 Jezus je to slišal in jim odgovoril: "Zdravnika ne potrebujejo zdravi, ampak bolni.

Grešniki, in mi smo med njimi, so po eni strani odgovorni za svoje grehe, po drugi strani pa so tudi nekako bolni in potrebujejo zdravnika Jezusa.

In grešniki dostikrat tudi mislijo slabe misli in delajo slaba dejanja. In seveda so tudi misli desničarskih skrajnežev slabe misli in pogosto povzročijo tudi slaba dejanja. In tudi ti ljudje potrebujejo Jezusa.

Vendar me ne skrbijo le desničarski skrajneži, temveč na splošno ljudje s čudnimi ali morda celo škodljivimi idejami. Tudi s takimi ljudmi se bomo srečevali in morda dobili priložnost, da pokažemo na Jezusa.

In če kdo od vas ne ve, kako to storiti, lahko prosite Boga za to modrost. Tako piše v Jakobu 1,5.

To seveda velja za vse pogovore.

Povzetek

Povzemam.