Etika, za kaj in koliko me stane?

Uvod

Danes bi rad začel neposredno s svetopisemskim besedilom (Mt 14,1-12; NEÜ):

Ne vem, ali sem že kdaj slišal pridigo na to besedilo. Na prvi pogled se sliši bolj kot Igra na vrvi kot Sveto pismo, vendar gre za resničen dogodek, ki ni izmišljen, in ena točka v tem besedilu me je še posebej nagovorila, o čemer bi rad podrobneje spregovoril v nadaljevanju.

Jezusovi čudeži

Galilejski vladar Herod Antipa, ki je bil mimogrede sin Heroda Velikega, o katerem slišimo vsako leto ob božiču, si te čudeže razlaga kot dejanja vstalega mrliča.

Očitno so ljudje v tistem času veliko bolj verjeli v čudeže in si razlagali marsikaj.

Iz Svetega pisma vemo, da je bilo samo eno resnično vstajenje mrtvih s spremembo bistva, in sicer vstajenje Jezusa Kristusa.

Bili so tudi drugi primeri, ko so bili mrtvi obujeni, na primer Lazar, vendar so ti ljudje ostali običajni ljudje in so nato še naprej normalno živeli ter na neki točki spet umrli.

Kako bi si današnji ljudje razlagali takšne čudežne ozdravitve, kot jih je takrat storil Jezus, in kako bi o njih pripovedovali drugim?

Ezoterično usmerjeni ljudje bi verjetno pripovedovali o duhovnih ozdravitvah, racionalistično usmerjeni ljudje bi morda skušali najti razlage, da je bilo vse skupaj psihomatsko, in tako naprej.

Ljudje zelo pogosto poskušajo vse razložiti, razumeti in obvladati.

Zlasti pri nadnaravnih ozdravljenjih se vedno znova spotaknem ob to. Pravzaprav še danes obstajajo darovi ozdravljenja, kot piše na primer v 1 Kor 12,28. Samo nisem povsem prepričan, kako točno je to mišljeno. V nekaterih prevodih tega odlomka piše, da Bog daje darove, da bi ozdraveli, v drugih prevodih pa, da obstajajo osebe, ki imajo dar zdravljenja.

Ali torej Bog daje nadnaravna ozdravljenja nekaterim ljudem v posebnih situacijah ali pa obstajajo kristjani, ki imajo praktično vedno dar ozdravljanja in ga lahko vedno uporabijo?

Zdi se, da osnovno grško besedilo dopušča oba prevoda. Druga razlaga se mi zdi precej težavna, saj se mi zdi, da nadzoruje in obvladuje Božje darove milosti. Morda pa se motim.

Zapustimo zdaj vstopno točko tega besedila in pojdimo k bistvu.

Novi človek

Še enkrat preberem 3. in 4. verz:

Roko na srce: kdo od vas je na primer napisal takšno izjavo nekdanjemu nemškemu kanclerju Schröderju, ko si je izbral ženo številka 5?

Schröder je moral bivši ženi svoje 5. žene dejansko plačati odškodnino za bolečine in trpljenje, saj je bil pogoj ločitve, da se ta žena ponovno loči od Schröderja, ker je v času, ko sta bila še poročena, že imela razmerje s Schröderjem.

To se ni zgodilo, zato je nekdanji mož tožil Schröderja in zmagal.

Ob takšnih novicah se sprašujemo, zakaj sploh postanejo novice. Članek o tem sem našel le na portalu Bild.de, ki se ga običajno izogibam.

Na prvi pogled se zdi, da gre za podoben primer.

Očitno je Herod svojemu bratu Filipu odvzel ženo in se z njo poročil sam, to pa je bilo v nasprotju s takratnim zakonom. In žena se je s tem očitno strinjala, saj je Heroda spodbudila, da je Janeza vrgel v ječo.

Ne želim se ukvarjati s tem, ali bi bil takšen zakon danes še smiseln ali ne. Osebno menim, da bi se moral zakonodajalec osredotočiti na področja, ki zagotavljajo ohranitev sobivanja, in ne bi smel vladati vse do vprašanj osebnega življenja.

Osebno na splošno menim, da je razveza zakonske zveze napačna in da v skladu s Svetim pismom ni zaželena. Toda vsi smo pomanjkljivi, grešni ljudje in zaradi tega lahko postanemo tako krivi drug za drugega, da to ni več mogoče. Zato bodo ločitve vedno obstajale in po mojem mnenju je tudi prav, da je bilo načelo krivde pri ločitvah odpravljeno. Navsezadnje, po kakšnih merilih naj bi se presojala krivda pri ločitvi?

Stroški etike

Zdaj pa končno preidimo k bistvu besedila.

Razjasnimo si, zaradi česa je bil Janez zaprt. Kritiziral je vladarjev način življenja.

V zapor je šel zaradi etičnega vprašanja.

Ni bil aretiran zaradi evangelija, človekovih pravic ali česa podobnega, ampak zato, ker je kritiziral osebno, napačno ravnanje vladarja.

Koliko je za nas dejansko vredna etika?

To je težko.

Če bi nam bilo prepovedano govoriti o evangeliju, potem se ga, upajmo, ne bi držali.

Toda če bi kritizirali osebno napačno ravnanje človeka, in to precej despotskega vladarja, ali bi morali?

Mimogrede, to je nevarno še danes.

V Turčiji na primer obstaja 299. člen turškega kazenskega zakonika, ki za žalitev predsednika predvideva do štiri leta zapora. Odkar je na oblasti Erdogan, se je uporaba tega odstavka v primerjavi z njegovim predhodnikom povečala za 500 % (vir: Wikipedia).

Vsaka kritika na njegov račun je že obtožena kot žalitev.

Vzemimo na primer dvom o Erdoganovi akademski izobrazbi. V skladu s turško zakonodajo mora imeti predsednik univerzitetno izobrazbo. Verjetno dokument, ki ga je predložil, ni pristen, imena in datumi se ne ujemajo z resničnostjo. Tako piše v Wikipediji.

S povsem pravnega vidika bi lahko to kritizirali, vendar vsaj v Turčiji s tem veliko tvegamo, celo zaporno kazen.

Ali je vredno?

Ali je bilo prav, da je Janez kritiziral Herodov način življenja? Lahko zavzamemo tudi stališče, da oblasti tako ali tako delajo, kar hočejo, mi pa izkoristimo čas, da pokažemo na Jezusa, kar je bilo tudi Janezovo poslanstvo.

Toda Janezovo poslanstvo ni bilo le opozarjanje na Mesijev prihod, ampak je tudi pojasnil, zakaj ljudje potrebujejo Mesija.

Primer iz Lk 3, 7.8; NL

Tudi Janez je bil posebna oseba s posebnim poslanstvom. Jaz ne bi mogel govoriti tako. Upam, da po mojem načinu življenja vsaj malo vidite, da sem kristjan, da sem svoje napake in grehe vedno pripravljen prinesti Jezusu in da sem se pripravljen tudi spremeniti ali pustiti, da Bog spremeni mene.

Morda je le iz Janezovega naročila mogoče razbrati, da je bil dokaj neboleč, ko je svoje krivde držal proti Herodu.

Toda še enkrat, koliko je za nas vredna etičnost?

Vzemimo na primer vprašanje "splava". V zelenem in levem taboru je kar nekaj glasov, ki želijo popolnoma ukiniti odstavek 218 in ga obravnavati kot osnovno pravico žensk.

Če bomo o tem javno spregovorili, bomo postali nepriljubljeni. In da bi bilo pri tem konkretnem vprašanju še huje, je Katoliška cerkev, ki je bila vedno pomembna nasprotnica splava, zaradi vseh škandalov z zlorabami popolnoma izgubila svojo verodostojnost na področju varstva človekovih pravic.

Seveda ni vedno lahko. Menim, da se v bistvu strinjamo glede zavračanja splava, ne da bi se spuščali v podrobnosti.

Pri drugih etičnih vprašanjih je težje. Janez je svojo sodbo izpeljal iz zapovedi v Stari zavezi in mislim, da sama njegova sodba sploh ni bila vprašljiva.

Danes svoje etične sodbe izpeljujemo iz celotnega Svetega pisma, tudi iz svojih izkušenj, in tu moramo biti pogosto zelo obrambni, saj se človek seveda lahko moti.

In tudi meni se zdi, da je težko presoditi, kako resno je napačno ravnanje.

Primer iz politike: berlinska političarka Franziska Giffey je goljufala pri svoji doktorski disertaciji in so ji zato odvzeli doktorat. Izpitna komisija je razsodila: "Doktorski naziv je bil pridobljen z vsaj pogojno namerno prevaro znatnega obsega. Disertacija zato ne izpolnjuje zahtev dobre znanstvene prakse."

Zdaj se pojavljajo glasovi, ki pravijo, da lahko dobro politiko delaš tudi brez doktorata. Seveda je tako.

Toda kako se njeno ravnanje sklada z želenim delom berlinskega župana? Kako potemtakem Berlin deluje kot znanstveno središče?

Vidimo, da je tema etike še vedno težka in da je neredko treba presojati od primera do primera.

Obravnava obtožb o nepravilnem ravnanju

Oglejmo si, kako je bila obravnavana obtožba o neprimernem ravnanju.

Herod bi Janeza najraje dal umoriti, vendar se je bal upora. Moč je ohranil pred osebnimi občutki, zato je bil preudaren despot.

Toda tudi njegova (nova) žena je bila jezna zaradi Janezovih kritik, zato je Heroda prepričala, naj ga vsaj zapre v ječo. Vendar ji to ni bilo dovolj. S pomočjo svoje hčerke je Heroda prisilila, da je Janeza umoril.

Iz tega besedila se tudi naučite, da ne smete obljubljati vseh stvari brez razloga: "Ne glede na to, kaj hočete, boste to dobili."

Zato določena preostala treznost sredi vse evforije nikoli ne škodi.

Očitno je bila ta ženska po imenu Herodiada tako ranjena v svojem ponosu, da je ravnala ne glede na to. Navsezadnje je še vedno obstajala nevarnost vstaje.

Zdaj nihče od nas tukaj ni despot ali zakonec despota, toda kritika nas lahko razjezi, tudi mene.

Osebno včasih potrebujem en dan, da prebolim jezo in nato z distanco sama racionalno presodim, ali je kritika na moj račun upravičena ali neupravičena.

Tudi ton in tudi medij ustvarjata glasbo. Nekega dne sem opazil, da sem veliko bolj prijazen v analognem mediju kot v klepetu. Ja, tam pogosto napišeš, kar te gane ali razjezi, in formulacija je neredko nenamerno ostra.

Kar se mene osebno tiče, se želim naučiti sprejemati kritiko in precej hitro premagati morebitno fazo jeze.

Prav tako pa bi se rad vedno znova naučil izražati kritiko tako, da se druga oseba ne razjezi in vsekakor ne zahteva moje glave na krožniku.

Povzetek

Povzemam.

• Jezusove čudeže so razlagali različno, vendar smo lahko prepričani, da Jezus Kristus še danes dela čudeže.
• Na primeru našega nekdanjega kanclerja smo si na kratko ogledali, da včasih za javnost ni pomembno vprašanje prekrška.
• Janez je bil zelo zaskrbljen zaradi etičnih prekrškov tedanjega vladarja in je šel zaradi tega v ječo. Zdaj je imel Janez tudi nalogo, da opozori na grešnost ljudi in s tem na potrebo po Mesiju. In to je storil ne glede na posledice.
• Tudi če ne govorimo kot Janez, moramo včasih zavzeti stališče glede etičnih vprašanj in se morda narediti nepriljubljene. Še en primer iz politike nam je pokazal, da je dovolj pogosto etično ravnanje treba videti v posameznih primerih.
• Kritika lahko povzroči jezo in naučiti se je treba, kako se z njo spoprijeti. Pomembna sta tudi ton in medij. In če je le mogoče, se moramo naučiti kritizirati tako, da se druga oseba ne razjezi.