Vojna

Uvod

Ste že slišali za odprto pismo 28 zvezdnikov, objavljeno na spletni strani revije Emma?

Podpisniki tega odprtega pisma pozivajo nemško kanclerko, naj Ukrajini ne dostavi težkega orožja.

To pismo se trenutno prebija skozi vse mnenjske mehurčke, podobno kot se je to zgodilo v primeru Corona. Nenadoma je prišlo do delitev v skupinah in družinah, kjer tega ne bi nikoli pričakovali, in zdaj se zdi, da se to spet dogaja.

Te znane osebnosti so doma v povsem različnih mehurčkih in so različnih poklicev, od umetnikov do novinarjev, odvetnikov in tudi znanstvenikov.

Alice Schwarzer in Dieter Nuhr sta na primer podpisala pogodbo in nimata nič več skupnega.

Kaj piše v tem pismu? Zakaj je v svetu medijev povzročilo takšen vihar?

(https://www.emma.de/artikel/offener-brief-bundeskanzler-scholz-339463)

Odlomek:

Strinjamo se z razsodbo o ruski agresiji kot kršitvi osnovne norme mednarodnega prava. Prav tako delimo prepričanje, da obstaja načelna politična in moralna dolžnost, da se pred agresivno silo ne smemo umakniti brez povračilnih ukrepov.

Toda vse, kar je mogoče iz tega izpeljati, ima meje v drugih zapovedih politične etike. Prepričani smo, da sta bili zdaj doseženi dve taki mejni črti: Prvič, kategorična prepoved sprejemanja očitnega tveganja eskalacije te vojne v jedrski spopad. Vendar bi lahko Nemčija z dostavo velikih količin težkega orožja sama postala udeleženka vojne. Ruski protinapad bi tako lahko sprožil primer vzajemne pomoči v skladu s Pogodbo o Natu in s tem neposredno nevarnost svetovne vojne. Druga meja je stopnja uničenja in človeškega trpljenja ukrajinskega civilnega prebivalstva. Celo upravičen odpor proti agresorju je na neki točki neznosno nesorazmeren s tem.

Opozarjamo na dvojno zmoto: prvič, da je za nevarnost eskalacije v jedrski konflikt odgovoren izključno prvotni agresor in ne tudi tisti, ki mu z odprtimi očmi dajejo motiv za morebitno zločinsko ravnanje

.

In drugič, da je odločitev o moralni odgovornosti za nadaljnjo "ceno" v človeških življenjih med ukrajinskim civilnim prebivalstvom izključno v pristojnosti njihove vlade. Moralno zavezujoče norme so po svoji naravi univerzalne

Na forumih za pisma bralcev v različnih časopisih, ki so napisali članek o tem pismu, je trenutno res živahno.

V ocenah je vse od naivnosti do upravičene zaskrbljenosti, vendar se zdi, da so zagovorniki tega pisma v manjšini.

Tudi meni se to vprašanje ne zdi lahko in sem razmišljal o tem, kako naj ocenjujem vojno in dobavo orožja, zlasti kot kristjan?

Pred dobrimi 100 leti so še vedno obstajali ljudje, ki so se imenovali kristjani in so blagoslavljali orožje. To se mi danes zdi napačno. Ali pa so nemški kristjani molili za zmago v prvi svetovni vojni. Podobno so verjetno počeli tudi številni francoski kristjani, kar pa seveda ne more biti prav.

Vojna v Stari zavezi

V Stari zavezi najdemo kar nekaj vojn, opisanih v Svetem pismu. Bile so del resničnosti življenja ljudi v tistem času. Občasno so bile celo vojne, ki jih je odredil Bog, vendar mislim, da moramo na to gledati v kontekstu ljudi tistega časa. Podobno je z žrtvovanjem živali. Te je odredil Bog (o tem je veliko zapisanega v Prvi Mojzesovi knjigi), da bi ljudem v njihovem takratnem razumevanju pojasnil načelo greha in Božjega odpuščanja.

To je lepo opisano v Pismu Hebrejcem (Hebrejcem 10,1-4; NL):

Prava žrtev je Jezus Kristus, kot je opisano v 10. vrstici:

To je prava žrtev za odpuščanje grehov, živalske žrtve so bile le zamegljen simbol tega.

Enako je z vojnami v Stari zavezi. Bog jih je, kot smo že omenili, včasih uporabil, ker ljudje niso poznali drugega načina, toda v resnici Bog ne želi vojne in opisi vojn iz Stare zaveze nam lahko služijo kot podobe za naš vsakdanji boj, v boju proti zapeljevanju ali skušnjavi, v boju, da se ne bi grdo vedli do drugih itd.

Celotna Stara zaveza je za nas danes slikanica z resničnimi zgodbami, iz katerih se lahko učimo.

Toda tudi v Stari zavezi so že univerzalne izjave o mnogih stvareh, tudi o vojni, npr. v Mihej 4, 1-4; kjer je opisan prihodnji, novi svet:

Kdaj bo ta prihodnost prišla, ne vem, vendar lahko vidite, da vojna ni del Božjega novega sveta. Ni del resničnega Božjega načrta in namena.

Vojna danes

Toda kljub temu je vojna vedno obstajala in obstaja tudi danes, v Svetem pismu pa je na nekaterih mestih opisana precej trezno.

Na primer, v 3. poglavju knjige Pridigar je odlomek, ki se začne z izjavo "Za vse je čas", kjer so naštete najrazličnejše vsakdanje stvari, v v. 8 pa piše

Pravzaprav si ne želimo, da bi bila vojna vsakdanja stvar. Tu, v deželi blaženih, že več kot 75 let živimo brez vojne, tako zelo, da je skoraj ne opazimo več.

Toda v tem času je vojna vedno obstajala, celo tukaj, na našem pragu, v nekdanji Jugoslaviji, vendar je nekako ni bilo pri nas.

Zdaj pa nam grozi celo posredno. In veliko ljudi se boji, da bi jih potegnili v vojno.

Pred osmimi leti sem imel pridigo na temo "vojna" in pokazal slike grobnega polja pri Verdunu v Franciji. To grobišče zagotovo poznate s televizije.

Vojna je takšno sranje, toliko mladih ljudi, ki v njej umrejo, za kaj, se vprašate!

Toda vojna ni igra, kot je na primer "Risk", kjer se ljudje vnaprej zberejo in se odločijo: "Zdaj bomo igrali vojno."

Ne, pogosto se zgodi, da vojska napade drugo državo, vojska napadene države pa se bori nazaj. In v takšnem scenariju s splošnimi izjavami, kot so: "Sklenite mir brez orožja" ali "Predstavljajte si, da je vojna in da nihče ne gre." ali "Svoj konflikt morata rešiti na miren način.", ne pridete nikamor. res ne prideš nikamor.

Nekateri ljudje morda bolj čutijo Psalm 68,31; NL

Psalmi so osebne molitve in pesmi in pogosto vsebujejo veliko osebnih čustev, kot lahko dobro slišite tukaj.

Seveda me je ta verz spomnil tudi na vojno v Ukrajini. Toda "Razpršite narode, ki se navdušujejo nad vojno"? Ali ni to vedno le majhna zlobna skupina vladarjev, ki si želi vojne, ubogo plemenito ljudstvo pa ne?

Ne vem, vendar upam, da je tako. Bilo bi neumno, če bi 145 milijonov Rusov uživalo v vojni.

V vojni so vedno vojaki in vojaki, ki se vrnejo iz vojne, redko govorijo pozitivno o tem, kar so tam doživeli.

Tudi v Novi zavezi so vojaki omenjeni mimogrede. Ko na primer različni ljudje sprašujejo Janeza Krstnika, kaj naj storijo, so omenjeni tudi rimski vojaki (Lk 3,14; NL):

Tu ne pravi: odvrzite orožje in dezertirajte, ampak ostanite dostojni v okviru svojega dela. Vendar pa si že lahko predstavljam scenarije, v katerih je prav dezertirati.

V drugi svetovni vojni so sistematične umore Judov v okupirani Sovjetski zvezi izvajale delovne skupine nacistične varnostne službe, pogosto v sodelovanju z wehrmachtom. In če bi odrejeni vojaki zaradi tega dezertirali, bi imel za to popolno razumevanje.

Vendar je vse to še vedno težko presojati. Vrnimo se k temu odprtemu pismu. V njem sta v bistvu dva argumenta.

Prvič, z dobavo orožja se prvotnemu agresorju daje motiv za zločinsko ravnanje.

Ta argument se mi zdi nesmiseln, saj agresor tako ali tako počne, kar hoče. Zdi se, da ni odprt za pogajanja, npr. pred tem je vedno zanikal, da bo prišlo do invazije na Ukrajino.

Drugi argument pa je, da bo ukrajinski odpor neznansko povečal število civilnih žrtev. Vendar so po sedanjih podatkih v nekaterih mestih, ki so bila nekaj časa pod rusko okupacijo, npr. v Bušti, civiliste umorile okupacijske sile. Še večji odpor bi lahko preprečil nastanek žrtev.

Seveda vam mora biti jasno, da moja presoja o tem pismu in sedanjih razmerah ni veliko vredna, saj tudi sam nimam nobenega poglobljenega znanja in poznam le tisto, kar pišejo mediji, ter o tem razmišljam.

Kaj vojna pomeni za nas?

Razmišljam o treh ravneh pomena za nas.

Molitev

Prva, najpomembnejša, je, da molimo za situacijo, saj lahko samo vsemogočni Bog v zvezi z njo kaj stori. Toda za kaj naj molimo?

Za mir? Za kakšen mir? Za zmagoviti mir za Rusijo, za kompromis med agresorjem in napadenim? Kompromis med storilcem in žrtvijo? To se sliši čudno.

Za zmago Ukrajine? Da, s tem seveda simpatiziram, saj se mi zdita storilec in žrtev v tem konfliktu precej jasna.

Toda še vedno se počutim preobremenjenega s to situacijo, vendar Bog vidi naše srce in gleda naše motive ter razume, kako to mislimo.

V svoji osebni preobremenjenosti s to situacijo sem prišel do treh točk, za katere bi rad molil:

• da bi čim manj ljudi izgubilo življenje.
• da bi čim manj ljudi izgubilo svobodo.
• da bi čim manj ljudi izgubilo svoje domove.

Praktična pomoč

Druga raven pomembnosti za nas je praktična pomoč. V našo državo prihaja veliko beguncev iz Ukrajine in pomembno je, da jih sprejmemo in jim pomagamo.

Prav tako se mi zdi dobro, da naša država veliko naredi in da lahko tudi mi sodelujemo, odvisno od tega, kaj Bog položi na srce vsakega posameznika.

Naučiti se nekaj zase

In potem to pomeni tudi, da se poskušamo naučiti nekaj zase.

Ponižnost

Ena od točk je ponižnost do drugih mnenj. Povedal sem že, da se mi argumenti tega odprtega pisma ne zdijo veljavni, celo menim, da so v mojih očeh očitno napačni, in to je že nevarno. Živimo v času, ko se skupine ljudi med seboj kličejo, da se očitno motijo, da so idioti, zaspite ovce, zbudite se. V naši družbi smo že zdavnaj dosegli takšno raven.

V Prvem Petrovem pismu 5,5 (ELB) je zapisano: "V tem primeru se moramo izogniti temu, da bi se ljudje obnašali tako, kot je treba:

Ponižnost vključuje tudi priznavanje, da se lahko tudi motimo in da drugače mislečega ne smatramo za idiota.

Tu se moramo razlikovati od zunanjega sveta.

Vojna v nas

Spoznali smo, da je tako in da potrebujemo odpuščanje, zato smo postali kristjani.

Molimo, da bomo po eni strani imeli realno sliko o sebi, po drugi strani pa bomo vedno znali ravnati drug z drugim v miru in ljubezni.

Povzetek

Povzemam.

• Za začetek smo si ogledali to odprto pismo, ki v bistvu svari pred jedrsko vojno in civilnimi žrtvami zaradi upora proti agresorju. Danes smo govorili o vojni.
• V grobem smo si ogledali vojne v Stari zavezi in ugotovili, da niso vzor za naša dejanja, ampak so prej podobe, iz katerih se lahko učimo. Bog si pravzaprav ne želi vojne, kot je bilo pojasnjeno v Mihej 4,1-4 ("meče v pluge, kopja v obrezovalne nože").
• Vojna je danes žal še vedno običajna, čeprav je strašna. Na kratko sem obravnaval trditve iz odprtega pisma, vendar vas prosim, da si o tem, kot seveda tudi o vsem ostalem v pridigi, ustvarite svoje mnenje.
• Kakšen je pomen vojne za nas danes?
• Molimo za razmere v Ukrajini, da bi čim manj ljudi izgubilo življenje, svobodo in domove.
• Potrebna je praktična pomoč ukrajinskim beguncem.
• Iz tega se lahko tudi kaj naučimo:
• Ponižnost do drugih mnenj. Tudi če se drugi v naših očeh motijo, se morda še vedno motimo. Vidimo, da smo tu drugačni od zunanjega sveta.
• Vojna prihaja iz želja v nas (Jak 4,1-3).
Molimo, da bi znali realno gledati nase in vedno ravnati drug z drugim v ljubezni in miru.