Navigacija: Kam?

Ob naslednji priložnosti se obrnite: Ali je Bog satelitska navigacijska naprava?

Bogoslužje, , , Kreuzkirche Leichlingen, več...

samodejno prevedeno

Uvod

Geocaching: Simon

Koliko vas še pozna geocaching?

Lahko si ga predstavljate kot iskanje zaklada s satelitsko navigacijsko napravo.

Imate vnaprej določeno začetno točko in z reševanjem uganke morate ugotoviti koordinate naslednjega cilja.

Nato greš od točke do točke, dokler ne dosežeš končnega cilja, kjer te čaka zaklad.

Običajno je to majhna škatla s koščki, iz katere lahko nekaj vzamete in vanjo vstavite nekaj drugega, ter zvezek, v katerega se lahko ovekovečite.

Ko sem bil otrok, sem pogosto iskal tovrstne zaklade, tako z družino kot s prijatelji na otroških rojstnodnevnih zabavah.

In čeprav nismo vedno našli zaklada, smo vedno rešili vse uganke in prišli do cilja.

Navigacija s kolesom: Peter

Ko sem dobil svoje novo e-kolo, sem sklenil, da se bom z njim enkrat tedensko vozil v službo. To je bilo pred obdobjem skoraj stalne domače pisarne.

In ker sem bil naiven, sem si priskrbel nosilec za mobilni telefon, v Google Maps vnesel cilj in preklopil na "kolo".

Zdaj se morate zavedati, da je bil Google Maps že leta 2019 precej dober za avtomobile, ne pa tudi za kolesarske ture, vsaj če se ne želite voziti samo po cesti.

Začelo se je v Bennertu. Navigacijska naprava ni želela, da se spustim proti Hülstrungu - Kradenpuhlu, temveč da na vrhu zavijem desno in nato levo v gozd. Na žalost se je cesta spustila za en meter.

Nato sem ubral drugo pot, skozi Kradenpuhl, in šlo je dokaj dobro.

Drugič, ko sem se vračal z dela, na neki točki nisem bil pozoren, in ker območja še nisem poznal, se tega sprva nisem zavedel. Navigacijski sistem se je sam prilagodil (nova pot) in bil sem nekje drugje. Pot ni bila tako lepa, vendar sem vseeno prišel domov.

V prvih dneh sem preizkušal tudi alternativne poti in na poti iz službe sem se pustil zapeljati v gozd na robu Kradenpuhla po poti, ki pravzaprav ni bila pot. Na več mestih sem moral kolo nositi in ga nato na robu gozda dvigniti za meter. Nenadoma sem se znašel v Bennertu, kamor na svoji prvi turi nisem želel iti, in to upravičeno, kot sem nato ugotovil.

Primerjava: Simon

Zdaj se verjetno sprašujete: Kaj nam želita povedati osebi spredaj? In kaj ima vse skupaj sploh opraviti z Bogom?

No, če primerjate oba primera, lahko vidite, da v obeh primerih skušata priti do določenega cilja in v obeh primerih je za iskanje prave poti uporabljena navigacijska naprava. Edina razlika pri geocachingu je, da vam navigacijska naprava ne pove neposredno, kam morate iti, ampak vam da le namige, tako da morate pot določiti sami.

Petrova zgodba z e-kolesom je drugačna. Tu vam navigacijska naprava pokaže pot in tudi če zavijete narobe, pozna pot domov, čeprav je ta težavna.

Obema primeroma pa je skupno to, da vedno prispete na cilj.

Zdaj smo si zastavili vprašanje: Kako je z Bogom? Kako naj vem, ali sem na pravi poti ali pa moram zaviti in ubrati novo pot?

Potovanje

Prejšnja zgodba: Peter

V Apostolskih delih je opisano potovanje, ki vključuje tudi neke vrste navigacijo.

Kratek uvod: apostola Pavel in Barnaba sta že prej skupaj potovala in na različnih krajih drugim pripovedovala o Jezusu Kristusu. Pri tem se je med mnogimi Judi v mestu Antiohija pojavilo vprašanje, ali morajo Nejudje upoštevati judovske predpise, če se želijo odločiti za Jezusa Kristusa in se pridružiti Cerkvi. To je sprva povzročilo spor, vendar so se nato zbrali v Jeruzalemu in našli dobro rešitev: Judom ni treba upoštevati judovskih predpisov, vendar morajo v nekaterih pogledih pokazati pozornost do judovskih kristjanov.

Pavel in Barnaba sta skupaj z dvema drugima poslala to odločitev v obliki pisma cerkvi v Antiohiji in potem je bilo vse urejeno.

In zdaj prihaja (Apd 15,36; SZ):

Nekaj časa pozneje je Pavel rekel Barnabu: "Ponovno se odpravimo na pot in obiščimo vsa mesta, kjer smo oznanjali Gospodovo besedo. Poglejmo, kako se tam imajo bratje in sestre."

Barnaba se je strinjal.

Imela sta nekaj, čemur bi danes rekli projekt, načrt, ki se je zdel verjeten. V Svetem pismu je to le en stavek, vendar sta se o tem verjetno nekaj časa pogovarjala, pretehtala in se nato odločila. Morda sta že razmišljala o načrtu poti, saj so vsi želeli ponovno obiskati te nove cerkve.

Prva sprememba načrtov: Simon

Toda takoj se je pojavila težava (Apd 15, 37-40; NT):

Pavel pa ni menil, da je prav, da vzame s seboj tistega, ki jih je zapustil v Pamfiliji in prekinil njihovo sodelovanje. 37 Tudi Barnaba je hotel spet vzeti s seboj Janeza Marka. 38 Pavlu pa se ni zdelo prav, da vzame s seboj tistega, ki jih je zapustil v Pamfiliji in prekinil njihovo sodelovanje. 39 Zdaj je prišlo do tako vročega spora, da sta se razšla. Barnaba je vzel s seboj Marka in odplul na Ciper. 40 Pavel pa si je za spremljevalca izbral Sila. Ko so ga bratje in sestre zaupali božji milosti, je odšel.

Vsaj držali so se svojega prvotnega načrta in se razšli. Barnaba je prevzel cerkve na Cipru, Pavel pa cerkve v Mali Aziji, današnji Turčiji.

Kljub sporu nobeden od njiju ni dvomil v vero in usposobljenost drugega za skrb za nove cerkve. Spor bi lahko razumeli kot nujen, da sta se Pavel in Barnaba lahko ločila, da bi lahko usposobila več ljudi. Toda takšno uresničevanje bi moralo biti dejansko mogoče tudi brez spora.

Potovanje po načrtu: Simon

Po tem v Svetem pismu o Barnabu ne slišimo ničesar več. Po Wikipediji obstajajo cerkvene legende, da je umrl kot mučenec na Cipru. O tem ne vem ničesar več.

Pavel nadaljuje svoje potovanje po načrtu (Apd 15,41; SZ):

41 Potoval je po Siriji in Kilikiji ter utrjeval cerkve v veri.

V mestu Lištra je nato srečal Timoteja, na katerega sta bili naslovljeni dve svetopisemski pismi, in ga vzel s seboj kot še enega spremljevalca.

(Apd 16, 4.5; Nova zaveza)

4 V vseh mestih, skozi katera sta šla, sta vernike obveščala o sklepih, ki so jih apostoli in starešine sprejeli v Jeruzalemu, in jim naročila, naj jih izpolnjujejo. 5 Tako so se cerkve krepile v veri in število vernikov je vsak dan naraščalo.

To je zanimivo. Vprašanje, ali morajo ne-Judje spoštovati judovske predpise, ko so se odločili za Jezusa Kristusa, očitno ni skrbelo le cerkve v Antiohiji, ampak tudi številne druge cerkve.

Božje vodstvo ali blokada: Peter

Potem se je zgodilo nekaj nenavadnega (Apd 16,6-8; SZ):

6 Potem so šli naprej skozi frigijsko Galatijo, ker jim je Sveti Duh preprečil, da bi ponesli sporočilo v pokrajino Azijo.7 Ko so prišli do meje Misije, so skušali potovati naprej v Bitinijo, toda Duh, po katerem jih je vodil Jezus, jim tudi tega ni dovolil.8 Tako so potovali po Misiji brez postanka, dokler niso prišli do pristaniškega mesta Troa.

Te pokrajine se nahajajo v današnji Turčiji in tam na prvem misijonskem potovanju še niso bili. Toda verjetno so si mislili, če smo že tu, potem bomo tudi tu oznanjali sporočilo Jezusa Kristusa. Namen je bil dober, načrt smiseln, vendar se nekako ni skladal z Božjim namenom. Bili so na poti in nekako spoznali, kam Bog želi ali ne želi, da bi šli.

Načeloma se to sliši kot nekakšna božanska navigacija. Toda kako Bog krmili? Nekateri ljudje bi radi slišali Božji glas fizično, zvočno, da ne bi naredili napake.

Drugi bi morda prosili za znamenja. V Stari zavezi, v 6. poglavju Sodnikov, je opisan Gideon, ki je nekajkrat želel znamenje. Primer za to (Sodnikov 6, 36-38; NT):

36 Medtem je Gideon molil Boga: "Če res hočeš po meni osvoboditi Izrael, 37 potem bom zdaj na mlatilnico položil sveže postriženo volno. Če bo ovčja volna zjutraj mokra, vse okoli nje pa suho, potem bom prepričan, da hočeš po meni rešiti Izrael, kakor si rekel."38 Ko je Gideon naslednje jutro zgodaj vstal in iz volne iztisnil roso, je voda napolnila celo skledo.

V Svetem pismu ne poznam veliko podobnih primerov, kjer bi se prosilo za znamenje. Mislim, da je to prej poseben primer kot pravilo.

Prav tako mislim, da Pavel svojega potovanja ni nadzoroval s takšnimi prošnjami za znamenja. To bi lahko pripeljali do skrajnosti in pred vsakim razpotjem vrgli kocko, in če je število liho, greste na desno, če je liho, greste na levo, kocko pa naj bi usmerjal Bog.

Kot kristjan imaš odnos z Jezusom Kristusom, moliš k njemu, izliješ mu svoje srce, priznaš svoje napake in pričakuješ pomoč. Igra s kockami se s tem ne sklada.

Pavel in njegovi ljudje so gotovo občasno skupaj molili, brali Sveto pismo in si izmenjavali ideje ter tako dobili odprta ušesa za Božjega Duha, kakorkoli so to natančno dojemali. Enotnost v znanju je bila verjetno dober pokazatelj za poslušanje Jezusa.

Nov načrt: Simon

Potem pa se je odprla povsem nova pot (Apd 16, 9-10; NT):

9 Tam je imel Pavel ponoči videnje. Pred seboj je zagledal Makedonca, ki ga je prosil: "Pojdi v Makedonijo in nam pomagaj!" 10 Zato smo takoj poiskali ladjo, ki bi nas odpeljala v Makedonijo. Iz videnja sva sklepala, da naju Bog kliče, naj tamkajšnjim ljudem prineseva evangelij.

Očitno je bilo treba območja Azije in Bitinije za zdaj izpustiti, ker je bila Makedonija, današnja severna Grčija, prvi kraj v Evropi, pomembnejša za splošni Božji načrt.

Na svojem tretjem misijonskem potovanju je Pavel vsaj deloma potoval tudi po pokrajini Azija. Po njej so zagotovo potovali tudi drugi kristjani.

Kot kristjan potuješ, ustalil si se v svojem življenju, potem pa pride nekaj povsem novega, nova celina.

To vas lahko tudi prestraši in morda boste raje ravnali kot Jona in pobegnili. Jona naj bi šel v Ninive na vzhodu in nato rezerviral pot na ladji, ki je plula proti zahodu.

Tudi za Pavla in Sila njuno bivanje v Makedoniji ni bilo brez težav. Bila sta pretepena in poslana v zapor, po drugi strani pa sta doživela, da so ljudje spoznali Jezusa in se spremenili.

Mislim, da smo podobni takratnim ljudem. Ne glede na to, ali se soočamo z veliko odločitvijo v življenju ali tukaj v Cerkvi, je negotovost glede tega, kam nas želi Bog peljati, lahko precej strašljiva.

Ni nujno, da je vedno tako očitno, kot je bilo za Pavla, vendar verjamem, da ima Bog za nas pripravljeno nekaj novega in nas bo vedno vodil v pravo smer, tudi če je pot včasih strma in moramo svoje e-kolo potiskati v hrib.

Povzetek

Danes smo slišali nekaj o poti, po kateri hodimo kristjani. V skladu z Janezovim evangelijem po Janezu 14,6 (NL) Jezus Kristus v bistvu pravi:

Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni.

In mi, vsak od nas, smo na svoji osebni poti z njim in o tem smo danes razmišljali.

Povzemamo: