Kaj deluje? Vse je odvisno od Božjega blagoslova.

Kaj nam Bog daje? In kaj je mogoče brez njegovega daru? (Psalm 127)

Bogoslužje, , , Evangeličanska svobodna cerkev Leichlingen, več...

samodejno prevedeno

Uvod

Kaj se dogaja? Ali kot različica: Eh, stari, kako je?

Verjetno ste že slišali ta pregovor.

V angleščini bi se to imenovalo "What's up" ali kaj podobnega. Ime aplikacije "What's App" verjetno temelji na tem.

Ta idiom izvira iz jezika mladosti, vendar kot starejši človek težko ocenim, kako mladosten je še danes. Idiomi se namreč ves čas spreminjajo.

V osemdesetih letih je na primer veljalo, da je mladostno nositi bejzbolsko kapo obrnjeno nazaj. Torej obrnjeno navzdol pomeni z vrhom obrnjenim nazaj, kar je v današnjem času morda treba pojasniti.

Morda je bilo nošenje vizirja nazaj oblika upora. Mislil sem, da je bilo obdobje, ko je bila obrnjena bejzbolska kapa simbol mladosti, precej dolgo, morda zato, ker je bilo preprosto preveč absurdno. Kapela naj bi vas ščitila pred soncem in to sploh nima smisla, če je obrnjena nazaj.

Vendar se ne želim norčevati iz mladih tistega časa, temveč bi se rad dotaknil današnjega pregovora "Kaj se dogaja?".

Kaj se dogaja v tvojem in mojem življenju, kaj se dogaja v naši skupnosti?

Vprašanje je povsem upravičeno. In če uporabljate "What's App", potem se morda spomnite tudi "What's up?".

In ker nas je večina malo starejših, bi se prilegla tudi razširjena različica: "Eh, stari, kako je?"

Danes sem si želel z vami ogledati 127. psalm in preveriti, ali mi je uspelo razumeti uvod ;-)

Če Gospod ne...

Prebral sem prvo polovico psalma 127, 1.2; NL

1 Pesem za romanje v Jeruzalem. Salomonov psalm. Če Gospod ne zgradi hiše, je delo graditeljev zaman. Če Gospod ne varuje mesta, je zaman, da ga obkrožamo s stražarji. 2 Zaman je trdo delati od zgodnjega jutra do pozne noči in vedno skrbeti, ali boš imel dovolj hrane, kajti tistim, ki ljubijo Boga, jo daje, ko spijo.

Če Gospod ne stori ničesar, potem nič ne deluje. Morda se sliši precej pavšalno, a nekaj takega moramo povedati tudi pri bogoslužju, sicer kristjani izgubimo svoj smisel obstoja.

Ta psalm je pesem, ki so jo peli na romanju, verjetno stari in mladi skupaj. Žal se melodija ni več ohranila.

Pesem je napisal Salomon, ki je bil zdaj nekdo, ki je s svojim razumom, modrostjo, bogastvom in močjo načeloma lahko uresničil vse, kar je želel, če to ni kršilo naravnih zakonov.

Ta po človeških merilih skoraj vsemogočni Salomon napiše pesem z izjavo, da brez Boga nič ne deluje.

Ne gre za to, da bi gradbeniki prenehali graditi ali da bi se umaknili stražarji. Prav tako ne gre za prenehanje trdega dela.

Ta psalm ima v Lutrovem prevodu naslov:

Vse je odvisno od Božjega blagoslova.

In to jo izraža. Deluje le z Božjim blagoslovom.

V prvi polovici psalma so tri točke:

Kaj se dogaja v vašem zasebnem življenju?

Tretja točka nekoliko izstopa, saj pravi, da tisti, ki ljubijo Boga, to dobijo v spanju. Ali je trdo delo tu vendarle odveč?

Mislim, da gre za zaskrbljenost. V mnogih svetopisemskih odlomkih, tudi v Novi zavezi, najdemo, da skrb ni nujno potrebna, npr. Filipljanom 4,6; NL

Ne skrbite za nič, ampak molite za vse. Povejte Bogu, kaj potrebujete, in se mu zahvalite.

Podoben odlomek najdemo tudi v Pridigi na gori (Mt 6,25-34), kjer Jezus Kristus pravi:

25 Zato vam pravim: Ne skrbite za svoje vsakdanje življenje - ali imate dovolj za jesti, piti in nositi. Ali ni v življenju več kot le hrana in obleka? 26 Poglejte ptice. Ni jim treba sejati, žati ali kopičiti zalog, ker jih vaš nebeški Oče oskrbuje. In vi ste zanj veliko pomembnejši od njih. 27 Ali lahko vse vaše skrbi podaljšajo vaše življenje za en sam trenutek? Ne. 28 In zakaj vas skrbi za vaša oblačila? Poglejte lilije in kako rastejo. Ne trudijo se in si ne šivajo oblačil. 29 A tudi kralj Salomon v vsem svojem sijaju ni bil tako veličastno oblečen kot one. 30 Če Bog tako čudovito skrbi za rože, ki danes cvetijo in jutri usahnejo, koliko bolj skrbi za vas? Vaša vera je tako majhna! 31 Prenehajte skrbeti za svojo hrano in pijačo ali oblačila. 32 Zakaj hočete živeti kot ljudje, ki ne poznajo Boga in te stvari jemljejo tako resno? Vaš nebeški Oče pozna vaše potrebe. 33 Naj bo vaša glavna skrb Božje kraljestvo, živite v Božji pravičnosti in on vam bo dal vse, kar potrebujete. 34 Zato ne skrbite za jutri, kajti vsak dan prinaša svoje breme. Današnje skrbi so dovolj za današnji dan.

Zato ni odveč trdo delo, temveč skrb. Seveda že skrbimo za svoje bližnje, vendar nam načeloma ni treba skrbeti za svoj obstoj, saj Bog skrbi za tiste, ki ga ljubijo.

Menim, da je to točko precej lahko razumeti, zelo težko pa jo je izvesti. Želimo si, da bi vse nadzorovali in imeli vse pod nadzorom, vendar to v resnici ni mogoče. Zato lahko zaupamo le v Boga.

Zanimivo je, da je Salomon tukaj omenjen kot primer čudovitih oblačil, vendar je napisal 127. psalm, ki navsezadnje pravi isto kot odlomek iz pridige na gori.

Rad bi povedal nekaj besed o trdem delu. Ta izraz se mi zdi nekoliko težaven. Seveda ne moreš biti preveč slab za delo, vendar v svojem delu uživam (večino časa) in običajno z veseljem hodim v službo. To bi si želel tudi za vse tukaj prisotne.

Toda vrnimo se k prvima dvema točkama.

Kaj se dogaja v skupnosti?

Prva točka je "gradnja hiše".

Prav tako menim, da je to podoba naše skupnosti.

Načeloma smo vsi graditelji. Konec koncev je naša cerkev hiša, ki se nenehno gradi in preoblikuje.

Vsak od nas ima potencial in sposobnosti, in če jih bomo vsi prispevali k izgradnji naše skupnosti, bo mogoče veliko, kajne? Jo, lahko to storimo?

Če pa Gospod ne zgradi hiše, se trudimo zaman.

Pri takšnih verzih vedno obstaja nevarnost, da bodo videti v negativni luči. Lahko se trudite, kolikor hočete, toda če Bog ni razpoložen, to ne pomaga.

To zagotovo ni mišljeno tako. Bog želi graditi Cerkev in nas želi vključiti vanjo ter nam omogočiti, da pri tem sodelujemo. Z Bogom je mogoče toliko, z njim je mogoče toliko in prepričan sem, da želi veliko premakniti tudi z našo cerkvijo.

In nazadnje je edini način, da to storimo, ta, da prosimo Boga, naj gradi nas same in nas vključi v ta proces. Navsezadnje to pomeni molitev za gradnjo cerkve.

To bi bila molitev na več ravneh. Po eni strani je molitev potrebna, da bi vodstveni krog sprejemal strateške odločitve za cerkev s poslušanjem Boga.

Nato je potrebna molitev za načrtovane dejavnosti, za poletni festival, za mestni festival, za bogoslužje ob mestnem festivalu in za običajna nedeljska bogoslužja. Tudi tu molimo, da bi načrtovalci in udeleženci posameznih dejavnosti prepoznali, kako Bog želi uresničiti to delo in kako nas želi vanj vključiti.

To velja tudi za našo cerkev na splošno ter za vse druge dogodke in skupine: V tem primeru je treba upoštevati tudi vse dogodke in prireditve v cerkvi in na cerkvenih območjih: mladinski, ženski zajtrk, ženski krožek, domače skupine itd.

Ta točka se mi zdi najtežje razumljiva od vseh treh v psalmu.

Ali vse, kar ne prinaša vidnega uspeha, ni od Boga?

Ali morate počakati na zelo jasen znak, preden začnete? Ali pa na jasen znak, da morate nekaj prenehati početi?

Poznam tudi vse podobe, kot so "Samo premikajoči se avto se lahko krmili" ali ko se ena vrata zaprejo, se druga odprejo itd.

Dokler gre vse dobro, je dobro obiskano itd., ste nagnjeni k temu, da vidite "uspeh" kot potrditev od Boga. Kaj pa storite, ko vse ni tako dobro obiskano?

Kaj ovira Božje delo?

Greh?

Premalo molitve?

Preveč skrbi? Odlomek iz pridige na gori, ki smo ga prebrali prej, pravi da:

Prenehajte skrbeti za hrano in pijačo ali oblačila.
...
Naj bo vaša najpomembnejša skrb Božje kraljestvo, živite v Božji pravičnosti in on vam bo dal vse, kar potrebujete.

Ali nas skrbi ovirajo?

Ali premalo poznavanja Svetega pisma?

Ali pa gre za iskanje recepta za uspeh?

Vsi skupaj? Ali preprosto potrebujemo potrpežljivost?

Morda so tudi ta vprašanja napačna?

Morda moramo postavljati bolj pozitivna vprašanja? Kako prepoznamo Božjo voljo in delo? Kje želi Bog še naprej graditi cerkev?

Danes res nimam odgovora in verjamem, da je ta stavek "Če Gospod ne zgradi hiše, je delo graditeljev zaman". me bo zaposloval še dolgo, dlje od te pridige.

Druga točka: "Če Gospod ne varuje mesta, je zaman, da ga obkrožamo s stražarji." Zdi se mi lažje razumljiva.

Mislim, da je mesto spet treba razumeti kot podobo za cerkev. V preteklosti je cerkev veljala za zavetje v smislu, da si imel svoje socialne stike predvsem v cerkvi, zaščito pa ti je dajal nauk voditeljev in pastorja. To je torej nekoliko v nasprotju z biti luč in sol, kar pa tudi danes ne ustreza, saj pozitivna in negativna sporočila sveta prek medijev prihajajo neposredno do vsakega človeka v vsakem gospodinjstvu. Tako je.

Seveda je treba dober nauk posredovati tudi v cerkvenih službah, domačih skupinah itd., kar zagotavlja določeno zaščito, vendar če se posameznik ne zanaša na Boga in pri njem ne išče zaščite, potem nič od tega ne koristi.

Več blagoslovov?

Oglejmo si drugi del Psalma 127; 3-5; NL

3 Otroci so Gospodov dar, so nagrada iz njegove roke. 4 Otroci, ki se rodijo mladeniču, so kot ostre puščice v roki bojevnika. 5 Srečen je človek, ki ima poln tulc! Ne bodo pogubljeni, ko se bodo pri mestnih vratih soočili s svojimi sovražniki.

Otroci so blagoslov, to lahko potrdim.

Toda te vrstice lahko uporabimo tudi za Cerkev.

Tudi novi člani kongregacije so blagoslov.

Če imate lastne otroke, veste, da se v odnosu z njimi včasih lahko zaplete, ker imata o različnih stvareh različna mnenja.

Enako je lahko tudi v skupnosti. Vendar se moramo kljub temu veseliti naše nove generacije.

Zadnji verz psalma pomeni zvestobo potomcev družini, tj. Cerkvi. Ta vsebuje težavno vprašanje o prihodnosti naslednje generacije v zboru.

Po eni strani so bila vrata meja mesta z zunanjim svetom, torej prostor, ki ga je bilo treba obvarovati pred sovražniki. Po drugi strani so bila vrata prostori, kjer so se odvijali pravni spori. Tu se je družina zaradi zaščite soočila s svojimi sovražniki.

Molimo, da bi tudi naši potomci postali naslednja generacija Cerkve in da bi zrasli novi otroci vere.

Še vedno je veliko dela in vse je odvisno od Božjega blagoslova.

Povzetek

Prišel bom do konca: