Uvod
Če danes pogledate novičarske portale, vojna na Bližnjem vzhodu zavzema veliko prostora.
Verjetno ste že slišali zanj. Podporniki Hamasa so vdrli v Izrael ter streljali in ugrabljali civiliste.
Ti ljudje so napadli tudi mladinski festival in umorili 260 ljudi, starih med 20 in 40 let.
Pretreslo me je in me še vedno pretresa.
Zdaj se govori o maščevanju. Izraelski predsednik vlade je napovedal ostre ukrepe proti Hamasu. "Vsak član Hamasa je mrtev."
Zdaj je območje Gaze pod popolno izraelsko blokado, brez elektrike, vode in hrane. Ne vem, kako je na egiptovski meji.
Na območju Gaze živi več kot dva milijona ljudi, od katerih je skoraj polovica mlajših od 18 let. Po površini območje Gaze ni niti za polovico večje od Hamburga.
Leta 2005 je Izrael zapustil območje Gaze, evakuiral vse tamkajšnje naselbine in predal nadzor palestinskim oblastem.
Leta 2006 je Hamas zmagal na parlamentarnih volitvah na palestinskih ozemljih, po tem pa je prišlo do državljanske vojne, v kateri je Hamas pregnal Fatah z območja Gaze. Od takrat Hamas vlada na območju Gaze, Fatah pa na avtonomnih ozemljih na Zahodnem bregu.
Vedno so potekali spopadi in napadi z območja Gaze ter izraelski protinapadi.
Hamas je zelo pogosto zlorabljal civiliste kot ščite, kar je zagotovo privedlo do civilnih žrtev v izraelskih protinapadih. Poleg tega so bile številne surovine in viri, ki so bili uvoženi na območje Gaze, uporabljeni tudi za proizvodnjo raket in gradnjo predorov. Po podatkih Wikipedije je bilo od leta 2012 za gradnjo predorov uporabljenih več kot 60.000 ton betona, ki je bil dejansko namenjen civilnim zgradbam.
Mimogrede, na območju Gaze volitev ni bilo od leta 2006.
To je bilo le nekaj informacij o razmerah tam, večino ste verjetno že vedeli.
Kako se s tem spopadate? Priznati moram, da se počutim agresivno, ko to slišim. Po mojem osebnem mnenju ima Izrael nedvomno prav. Razumem tudi misli o maščevanju, ki jih izražajo različni izraelski politiki. Vendar ni pomembno, kaj si mislim o razmerah. Sem daleč stran in nimam nikakršnega vpliva na razmere tam spodaj.
In danes ne bi smeli razpravljati o tem, katere ukrepe bi morali sprejeti Izraelci. Na to nimamo nobenega vpliva in mi, ki smo daleč stran, ne smemo soditi.
Raje si oglejmo svoj mali svet, v katerem se gibljemo in na katerega imamo vpliv.
Kako se mi osebno spopadamo s takšnimi mislimi o maščevanju?
Misli o maščevanju v Svetem pismu
V Svetem pismu najdemo misli o maščevanju. Obstaja seznam tako imenovanih psalmov maščevanja (Psalm 35; 52; 55; 58; 59; 79; 109; 137). Nekateri med njimi so usmerjeni proti drugim ljudem, ki so psalmistu storili krivico, npr. Ps 35,8; NL
Nekateri od teh psalmov prosijo tudi za zaščito pred sovražnikom, drugi pa mu preprosto želijo kugo, npr. Ps 55,16; NL:
Včasih se pojavijo tudi misli na maščevanje na splošno proti hudobnim ljudem (Ps 58,4-9; NL):
Tu in tam je nesreča povezana tudi z našimi lastnimi napakami, npr. v Psalmu 79, 6-8; NL
Tu je želja po maščevanju povezana z osebnim priznanjem greha in prošnjo za odpuščanje. V Stari zavezi je bila Izraelova nesreča pogosto posledica njegovega odvrnitve od Boga. Vendar si danes ne bi nikoli dovolil izreči takšne sodbe. Na splošno zunanjih nesreč ne morem pripisati napačnemu ravnanju ljudstva, pa naj gre za napad, kakršen je bil v Izraelu, ali naravno nesrečo, kakršna je bila na primer v Afganistanu. Ko bomo enkrat v nebesih z Bogom, bomo morda za nazaj razumeli ali spoznali, kako je bilo vse skupaj povezano.
Obstajata tudi dva psalma o maščevanju, v katerih psalmist želi zlo tudi otrokom hudodelca. Najhujši je v Psalmu 137,7-9; NL:
Ko preberem kaj takega, se zgrozim. Na žalost v takšnih vojnah otroci niso bili redko ubijani in tudi Izrael je v tistem času občasno trpel kaj podobnega. In kot povračilni ukrep si želiš, da bi druga oseba doživela enako ali celo malo več.
Že starozavezno "oko za oko, zob za zob" pomeni omejitev osebnega maščevanja, da človek ne preseže tistega, kar je utrpel, in tako sproži spiralo vse večjega maščevanja.
Ocena misli o maščevanju
Kako se spoprijemate s takšno težavo?
Če berete komentarje teh psalmov o maščevanju, boste našli različne razlage.
Nekateri pravijo, da avtorji preroško napovedujejo Božjo sodbo.
Drugi pišejo, da so bile takšne želje po maščevanju primerne za čas Stare zaveze, ne pa več za čas Nove zaveze.
Drugi razlagajo, da psalmist opisuje, kaj si grešniki zaslužijo, brez osebne želje po maščevanju. Ta trditev se mi zdi nekoliko neumna.
Najbolj verjetna se mi zdi misel, da so ti avtorji to resnično čutili in izrazili. To niso navodila za ravnanje, vendar se v svetopisemskem besedilu večkrat razkriva tudi prava človeška narava in želja po maščevanju je žal njen del. Kljub temu so tudi ti psalmi Božja beseda, če verjamemo v navdih Svetega pisma od Boga. V besedilu so kljub temu pogosto vidna čustva in osebnost svetopisemskih avtorjev.
V vseh teh, včasih nenavadnih izjavah pa je jasno, da se od Boga zahteva maščevanje.
Staro zavezo si vedno predstavljamo kot nasilno, maščevalno itd., vendar so tudi takrat obstajale zapovedi, ki kažejo v drugo smer, npr. 3 Mz 19,17-18; NL:
To je zelo preprosto. Toda kako se spoprijeti s takšnimi mislimi? Tukaj, vsaj v v. 18, se zdi, da so omejene na naše ljudi, vendar je tudi to dovolj težko. Sosed je blizu.
Spopadanje z mislimi na maščevanje
Kako naj se s tem spopademo zdaj?
Rad bi si ogledal nekaj verzov iz 12. poglavja Pisma Rimljanom. Verz 9 se začne s splošnimi navodili o tem, kako živeti skupaj v cerkvi v Pismu Rimljanom 12,16-18; nato sledi NL:
To so zelo razumne izjave, ki so dobra podlaga za skupno življenje. S tem se skoraj nihče ne bo strinjal.
Potem pa postane zanimivo (v. 19-21):
Tu najdemo povezavo s prej omenjenimi psalmi o maščevanju, in sicer da je Bog odgovoren za maščevanje.
Maščevanje in misli na maščevanje se tu očitno obravnavajo kot nekaj normalnega, vendar naj se tega ne bi zavedali. Nasprotno, za sovražnika naj bi celo naredili nekaj dobrega.
Mislim, da ne gre za naivnost do sovražnika, ampak če je v stiski, če je lačen in žejen, mu morate pomagati.
Pravzaprav je videti precej logično, vendar nihče ni dovolj racionalen, da bi to besedilo preprosto prenesel v prakso. In sovražnik se gotovo ne bo v vsakem primeru sramoval, vendar je tudi on človek in dobre stvari, ki jih doživlja, pogosto ne gredo mimo njega brez posledic.
Dobesedno ne pravi, da se sramuje, ampak:
"in na njegovo glavo boš naložil žareče oglje".
To je slika, ki jo je enostavno razumeti.
To je pravzaprav eden od ciljev krščanskega življenja in tega ne moremo doseči sami. Svojih čustev ne moremo nadzorovati kar tako, potrebujemo Jezusa Kristusa in spremembo po njem, da nam bo resnično uspelo misli o maščevanju in želje po maščevanju predati Bogu in iskati dobro.
Ljudje so pogosto ujeti in nesvobodni v misli na maščevanje. In ko uresničite maščevanje, pogosto povzročite neželeno stransko škodo.
Naš um in naše izkušnje to vedo, vendar brez Jezusa Kristusa lahko te misli le s težavo premagamo. Seveda to vključuje tudi učenje odpuščanja, kot smo ga izkusili po Jezusu Kristusu. In to je lahko osnova za takšno ravnanje.
Ne vem, kako bi to svetopisemsko besedilo uporabil na politični ravni. Dovolj težko ga uporabljam v svojem osebnem življenju, zato si ne bom upal ponujati rešitev za velike politične konflikte, zlasti ne za trenutne vojne scenarije.
Povzetek
Naj povzamem:
- Za uvod smo si ogledali Hamasov napad na Izrael, ki je pri mnogih ljudeh sprožil željo po maščevanju. Toda poglejmo si območje, na katerem živimo in imamo vpliv: Kako se spopadamo z mislijo na maščevanje?
- Ogledali smo si nekaj psalmov maščevanja v Svetem pismu. V njih najdemo misli o maščevanju proti ljudem, ki so vam storili krivico, proti hudobnim ljudem na splošno in tudi razširjene želje po maščevanju proti družini hudodelcev.
- Tudi maščevanje je bilo v teh psalmih zapisano kot prošnja Bogu.
- Tudi v skladu s Staro zavezo maščevanje ni pravi način razmišljanja, ampak se lahko maščuješ nad Bogom.
- Bog se razglaša za edinega odgovornega za maščevanje, naše poslanstvo pa je celo pomagati sovražniku v stiski.
- Ne pustite se premagati zlu, ampak premagujte zlo z dobrim!