VUCA: dobrodošli v (novem ?) svetu

Uvod

Pred nekaj tedni sem spoznal novo kratico.

Ob tem sem pomislil, kakšna je razlika med akronimom in kratico?

Ali veste? Moral sem jo poiskati. Akronim je nova beseda, ki nastane iz kratice, medtem ko je kratica seznam črk. Na primer ZDA je kratica, NASA pa je akronim, ker ga izgovorite kot novo besedo. Pravzaprav NASA pomeni "National Aeronautics and Space Administration", vendar je ne izgovarjajte "N", "A", "S", "A", temveč NASA.

Nepotrebno zabavno dejstvo na začetku, vendar ni pomembno.

Okrajšava, o kateri bomo govorili danes, se imenuje "VUCA".

Ali jo kdo pozna?

Jaz je nisem poznal še pred približno dvema tednoma. Mislim, da sem jo prvič slišal na podkastu o ustanavljanju cerkva, vendar nisem prepričan.

"VUCA" je angleška kratica za "Volatility", "Uncertainty", "Complexity" in "Ambiguity", seveda v angleščini, in opisuje visoko dinamiko in hitrost sprememb današnjega časa.

Volatilnost: Hitrost in obseg, v katerem se stvari spreminjajo, sta visoka.
Negotovost: Pri prihodnjih dogodkih in dogajanju obstaja visoka stopnja negotovosti.
Kompleksnost: Svet postaja vse bolj zapleten in medsebojno povezan.
dvoumnost: Informacije so lahko dvoumne, pogosto obstajajo različne razlage in pogledi.

Mislim, da te trditve dobro opisujejo današnji svet in v tem so tudi izzivi za nas kristjane, za našo skupnost in seveda za novo vodstvo.

V novo deželo ...

Kljub temu menim, da lahko primer VUCA vsaj deloma najdemo tudi v Svetem pismu. Prebral sem 1. Mojzesova knjiga 12,1-5; NL

1 Tedaj je Gospod naročil Abramu: "Zapusti svojo domovino, svoje sorodnike in družino svojega očeta ter pojdi v deželo, ki ti jo bom pokazal. 2 Iz tebe bo izšel velik narod. Blagoslovil te bom in znan boš po vsem svetu. Naredil te bom za blagoslov drugim. 3 Kdor te bo blagoslovil, ga bom tudi jaz blagoslovil. Kdor te preklinja, ga bom tudi jaz preklel. Po tebi bodo blagoslovljeni vsi narodi na zemlji." 4 Abram se je odpravil na pot, kakor mu je naročil Gospod. Z njim je šel tudi Lot. Abram je bil star 75 let, ko je zapustil Haran. 5 Na poti v Kanaan je vzel s seboj svojo ženo Sarajo, nečaka Lota in vse, kar so imeli, skupaj z živino ter sužnji in sužnjami, ki so jih pridobili v Haranu. Tako sta končno prispela v Kanaan.

To se je zgodilo pred nekaj več kot 4000 leti in suženjstvo je bilo v tistem času žal še vedno pogosto. Tudi Abram je bil otrok svojega časa, vendar je vsaj dobro ravnal s svojimi sužnji, čeprav to nikakor ne opravičuje suženjstva.

Toda ti časi so danes, zlasti zaradi zavzetosti kristjanov, večinoma mimo, zato je za današnjo pridigo ta tema nepomembna.

Začne se z Abramovo negotovostjo. Verjetno je bil bolj zdrav kot današnji povprečni 75-letnik, saj Sveto pismo pravi, da so se ljudje takrat v povprečju še bolj postarali kot danes, a to je še vedno polna hiša, da bi pri tej starosti pustil vse za seboj.

"Pustite svojo hišo, svoje sorodnike in razširjeno družino in pojdite prvi. Takrat vam bom pokazal pot."

Ne more biti bolj negotovo kot to.

Navsezadnje pogosto ne vemo, kam vse to vodi. Kaj nam bo prinesla prihodnost? Kaj bo prinesel hiter tehnološki razvoj? Kaj bodo povzročile podnebne spremembe? Kako bodo družbene spremembe vplivale na nas kot skupnost?

Pred približno 20 leti sem bil na osnovnem teološkem tečaju pri metodistih in metodisti veliko bolj cenijo liturgijo in tradicijo kot mi. Eden od njih je dejal, da se ljudem iz drugih krajev zdi super, da so postopki in simboli v vseh metodističnih kongregacijah enaki. Takoj se znajdeš.

Tako je tudi v drugih kongregacijah: Glavna stvar je, da vse ostaja tako, kot je, tako lepo znano. Iste pesmi kot pred sto leti itd. V takšnih kongregacijah velja za moderno pesem, kot je "Hvala za to dobro jutro", ki je stara že več kot 60 let.

Toda ali to deluje tudi v svetu VUCA?

Z Bogom

Abram je bil na poti v neznano (1 Mz 12,6-9; NL):

6 Šla sta skozi Kanaan in prišla do hrasta More v bližini Sekema. Takrat so to območje naseljevali Kanaanci. 7 Tedaj se je Abramu prikazal Gospod in rekel: "To deželo bom dal tvojemu potomcu!" Abram je rekel: "Daj to deželo svojemu potomcu! Abram je torej tam postavil oltar Gospodu, ki se mu je prikazal. 8 Nato je Abram odšel na gore vzhodno od Betela in postavil svoje šotore med Betelom na zahodu in Ajem na vzhodu. Tam je postavil oltar in se poklonil Gospodu. 9 Nato se je v več etapah odpravil proti jugu.

Zanimivo je, da hebrejska beseda za "čaščenje" lahko pomeni tudi "klicanje", tako da drug prevod (NEÜ) tu piše:

Tudi tam je postavil oltar Jahveju in tako oznanil Jahvejovo ime.

Ne ve, kje in zakaj, vendar se drži Boga in o njem celo pričuje pred Kanaanci.

Lakota

Kaj se zgodi potem? (1 Mz 12,10)

V tistem času je v deželi izbruhnila lakota. Abram je šel živet v Egipt, ker je bila lakota velika.

To je podoba nestanovitnosti. V redu, iz besedila ne moremo razbrati, kako hitro se je to zgodilo, vendar so se razmere tako poslabšale, da je Abram razbil šotore in se z vsem svojim gospodinjstvom preselil v Egipt. Ali je bila to pravilna odločitev, je danes nemogoče presoditi. Na obseg lakote verjetno ni mogel vplivati, očitno se ni mogel več spoprijeti z razmerami na terenu, zato se je preselil drugam, v bogat Egipt, kjer je vedno dovolj hrane.

A tako je tudi pri nas. Kakšen je obseg vsega tega? Ali bo v prihodnosti dovolj denarja? Vse je vedno dražje. In vojna! Ali bo nekega dne prišla tudi k nam? Obseg sprememb je lahko strašljiv. Drugi se bojijo priseljevanja. Spet drugi bi radi vrnili čas v 90. leta prejšnjega stoletja. Takrat je bilo vse preprostejše, vsaj v našem spominu.

Poleg tega se zdi, da se te spremembe dogajajo z neverjetno hitrostjo.

Soočanje z nevarnostjo

Abram vidi nevarnost in se odloči:

Ko sta se približala egiptovski meji, je Abram rekel svoji ženi Saraji: "Ti si zelo lepa ženska. 12 Ko te bodo Egipčani videli, bodo rekli: 'To je njegova žena'. Potem boš ostala živa, mene pa bodo ubili. 13 Zakaj se ne bi pretvarjala, da si moja sestra, da bodo Egipčani lepo ravnali z mano in me pustili živeti, ker jim je mar zate?"

Osebno se mi to ne zdi prav. Če sem iskren, je tudi malce strahopetno in mislim, da tega ni premislil do konca.

Vendar se še nikoli ni znašel v takšnem položaju in gre za zelo zapleteno situacijo.

Potrebuje hrano, za svoje ljudi in zase. Vendar ga je strah. Egipčani so bili očitno v položaju, ko so lahko naredili, kar so hoteli. Ali je bil njegov strah utemeljen ali pa je šlo le za predsodek do Egipčanov, ne vemo. Po Svetem pismu Abram še nikoli ni bil v Egiptu in zdaj se mora spoprijeti s kulturo, ki mu je tuja, in kako naj se obnaša?

Ko se stvari zapletejo, predsodki seveda pomagajo, saj vodijo do preprostih rešitev.

To se pogosto dogaja tudi pri nas. Ko se stvari preveč zapletejo, iščemo preproste razlage.

Kam gremo od tu naprej?

14 Ko sta prišla v Egipt, se je o Sarajini lepoti govorilo po vsem mestu. 15 Videli so jo tudi faraonovi ministri in pred njim hvalili njeno lepoto. 16 Zaradi nje je dal Abramu veliko daril - ovce, krave, osle, kamele, sužnje in sužnje. 17 Toda Gospod je zaradi Abramove žene Saraj kaznoval faraona in vso njegovo palačo s hudo boleznijo.

Da, pred več kot štiri tisoč leti enakost ni bila tako daleč. Toda faraon se je v svoji perspektivi, ki je po današnjih merilih seveda nekoliko motena, obnašal pošteno. Abramu za njegovo domnevno sestro podari številna dragocena darila.

Ta situacija je zdaj res zapletena, vendar kljub tej absurdni odločitvi v preveliki situaciji posreduje Bog. In tam je Bog enak takrat kot zdaj.

18 Faraon je poslal po Abrama in mu močno očital: "Kaj si mi storil? Zakaj mi nisi povedal, da je ona tvoja žena? 19 Zakaj si rekel, da je tvoja sestra, da sem jo vzel za ženo? Tukaj je tvoja žena! Vzemi jo in pojdi ven!" 20 Nekaj njegovih vojakov je Abrama in njegovo ženo ter vse njuno imetje odpeljalo iz dežele.

Zanimivo je, da nikjer ne piše, da je moral vrniti darove, v naslednjem poglavju pa je opisano, da je bil Abram zelo bogat.

Prav tako nisem prepričan, da je bil Abramov prvotni strah upravičen. Ali bi ga faraon res dal umoriti, če se ne bi zlagal? Meni se ta faraon ne zdi takšen, vendar človek seveda ne ve.

Bog ni zapustil Abrama, čeprav je bila njegova odločitev vsekakor vprašljiva.

V Jn 16,33 Jezus Kristus pravi:

To sem vam povedal, da bi imeli v meni mir. Tukaj na zemlji boste doživeli veliko težkih stvari. Toda bodite pogumni, kajti jaz sem premagal svet.

V drugih prevodih piše "se bojite", "boste zatirani", "bodo pritiskali na vas" itd. Toda Jezus je premagal svet.

In tako kot pri Abramu to velja ne le, če vse naredite prav, ampak tudi, če pod pritiskom sprejemate neoptimalne ali celo napačne odločitve. V Jezusu Kristusu imamo lahko mir.

Ločitev

V naslednjem poglavju ima Abram problem z razkošjem. Z nečakom imata toliko kmečkih živali, da ne moreta več ostati skupaj. Preprosto ni bilo dovolj prostora za obe njuni čredi. Elberfelderjeva Biblija to lepo prevaja (1 Mz 13,6; ELB):

Dežela ni mogla prenesti, da bi živela skupaj, ker je bilo njuno premoženje veliko, a nista mogla živeti skupaj.

Včasih bi rad imel tak problem ;-)

Toda to pripelje do ločitve od nečaka, ki zagotovo ni bila tako velika. Vendar je Abram glede tega zelo miren, zato odločitev prepusti Lotu. To se mi zdi zelo spodobno.

Zanimiv je Lotov proces odločanja (1 Mz 13,10-13; NL):

Lot se je ozrl na rodovitno ravnico v dolini reke Jordan, ki se je raztezala proti Zoarju. Preden je namreč Gospod uničil Sodomo in Gomoro, je bilo vse to območje dobro namočeno, kot Gospodov vrt ali Egipt. 11 Zato je Lot izbral dolino reke Jordan. Ločila sta se drug od drugega in Lot je šel proti vzhodu. 12 Medtem ko je Abram ostal v kanaanski deželi, se je Lot naselil na območju mest jordanske nižine in se s svojimi šotori preselil vse do okolice Sodome. 13 Toda prebivalci Sodome so bili zelo hudobni in so hudo grešili pred Gospodom.

Tu imamo nekaj zgoraj omenjene dvoumnosti glede te dežele, ki jo izbere Lot. "Kakor Gospodov vrt", to je zdaj atribut. Lahko razumemo, zakaj Lot izbere to deželo.

Ima možnost izbire in se mora odločiti ne le zase, temveč za celotno svoje gospodinjstvo. In "kot Gospodov vrt" je vsekakor zelo mamljivo.

Po drugi strani pa so bili prebivalci Sodome zelo hudobni in so hudo grešili proti Bogu. Ali naj bi se držal na distanci? Po drugi strani pa mu ni treba živeti v mestu, še naprej lahko živi v šotorih.

Vemo, da se je Lot preselil v Sodomo in tam imel hišo. To je malce mimogrede omenjeno v 1 Mz 14, ko je opisana vojna med različnimi kralji na tem območju (1 Mz 14,11.12; NL):

11 Zmagovalci so nato izropali bogastvo in zaloge hrane v Sodomi in Gomori ter se nato odpravili domov. 12 Ujeli so tudi Lota - Abramovega nečaka, ki je živel v Sodomi - in mu vzeli vse imetje.

Domnevam, da je Lot svoje črede spremenil v denar in si tako omogočil dobro življenje z lepo hišo v mestu, saj si le tako lahko razložim, da so tuji vojaki zajeli vse njegovo imetje.

Tuji vojaki bi težko pobrali vso živino. Priznam, da gre za kombinacijo in špekulacijo, vendar se mi zdi zelo verjetna.

Sprašujem se, v kolikšni meri je smiselna izbira dežele, ki je bila podobna Gospodovemu vrtu.

Seveda vemo, da je bila nato v 1 Mz 19 Sodoma uničena. Lot je bil z ženo in hčerkami rešen, čeprav Lotova žena bega ni preživela. Izginilo pa je tudi vse njegovo imetje, kar mimogrede govori o tem, da na zemljišču zunaj mesta ni imel več ogromnih čred.

Če pogledamo nazaj, kot bralec Svetega pisma zlahka negativno ocenimo Lotovo odločitev za dolino Jordana pri Sodomi in Gomori. Mimogrede, v retrospektivi je vedno lahko presojati odločitve.

Imel je veliko živine, veliko gospodinjstvo in zemlja je bila podobna Gospodovemu vrtu. To je bila zanj pomembna informacija. Ali so bili ljudje v Sodomi zlobni, ga očitno ni zanimalo. Kasneje je verjetno ugotovil, da bi raje živel v mestu, zaradi česar prva informacija ni bila pomembna, druga informacija, ki je sprva očitno ni jemal resno, pa mu je zelo otežila življenje.

Prav tako se mi zdi, da bi Lotu tu težko pripisal kakršne koli napačne motive. Včasih smo nagnjeni k temu, da takšne napačne motive pripišemo nekomu, ki mu življenje na nek način spodleti. "Že od začetka je imel popolnoma napačno miselnost."

Toda ko si sredi dogajanja, moraš sprejemati odločitve in te se lahko za nazaj izkažejo za neugodne.

Pot

V Jn 14,2-6; NL Jezus Kristus uporabi podobo poti:

2 V hiši mojega Očeta je veliko bivališč, jaz pa grem naprej, da vam pripravim prostor. Če ne bi bilo tako, ali bi vam to povedal? 3 Ko bo vse pripravljeno, bom prišel in vas vzel, da boste vedno z menoj, kjer sem jaz. 4 Ti veš, kam grem in kako priti tja." 5 "Ne, Gospod, ne vemo," je rekel Tomaž. "Nimamo pojma, kam greš, kako naj poznamo pot?" 6 Jezus mu je rekel: "Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni.

Vedeti moramo, kam v osnovi gremo, to je pogled v večnost, ki ga ne smemo nikoli izgubiti.

Izraz "pot" ima v grščini podoben dvojni pomen kot v nemščini, in sicer po eni strani pičla pot, po kateri hodimo in potujemo, po drugi strani pa pot v prenesenem pomenu, po kateri na primer potujemo s svojim življenjem.

Krščanska vera je v Apostolskih delih pogosto označena kot "pot" (npr. Apd 9,2). Skozi Jezusa Kristusa in z njim smo na pravi, večni poti v Očetovo hišo. Z njim pa smo na poti tudi tukaj na zemlji, v svetu negotovih, hitro spreminjajočih se in zapletenih okoliščin.

Pri tem nam je v pomoč in vodilo Sveto pismo (Psalm 119, 105; NL):

Tvoja beseda je svetilka mojim nogam in luč na moji poti.

Povzetek

Povzetek:

Volatilnost: Abrama je presenetila lakota v tako velikem obsegu, da ni videl drugega izhoda, kot da spet pusti vse za seboj. Tudi mi doživljamo krize in spremembe v obsegu, ki nas pogosto ohromi: Podnebne spremembe, vojne, inflacija, hiter tehnološki razvoj in še več
negotovost: Abram je moral zapustiti svoj znani svet in se podati v neznano. Tudi mi ne vemo, kaj nas čaka, toda tako kot je Abram v novih krajih častil in klical Boga, lahko tudi mi storimo enako.
Kompleksnost: Abram je bil prestrašen in je sprejel dvomljivo odločitev v zapleteni situaciji v družbi, ki mu je bila tuja. Kljub temu mu je Bog stal ob strani in ga rešil iz situacije. Bog je danes enak kot takrat in tudi mi lahko zaupamo vanj, ko se moramo odločati.
dvoumnost: Lot je imel različne informacije in poglede na zemljo v Sodomi, zato si jih je napačno razlagal in sprejel napačno odločitev. Toda to lahko presojamo šele za nazaj. Bog ga je vseeno rešil.
Mi smo na poti: z Jezusom na poti v bivališča, ki jih Bog pripravlja za nas, in tudi tukaj na zemlji, čeprav ne vidimo vedno, kam gremo. Toda s Svetim pismom kot svetilko za naše nadaljnje korake lahko deluje.