Uvod
V zadnjem času veliko razmišljam o "vrednotah".
To je tema, ki jo v zadnjem času pogosto najdemo v poslovnem in korporativnem svetu, pogosto skupaj z vizijo in strategijo. Nekatera podjetja si celo določijo poslanstvo.
Takšne izjave me vedno nekoliko vznemirjajo.
Za večino podjetij pred 50 leti in prej so bile vrednote, vizija in strategija lahko strnjene v besedo "dobiček".
In navsezadnje je to glavni cilj podjetja. Če podjetje ne ustvarja dobička, bo dolgoročno bankrotiralo in vse druge lepe vrednote, vizije in strategije ne bodo več pomembne.
Nekoč sem na spletnih straneh različnih velikih podjetij iskal vrednote. Pri podjetju Thyssen-Krupp, na primer, je bil stavek: "Gradimo na močnih vrednotah: zanesljivosti in poštenosti, verodostojnosti in integriteti."
Človek dobi vtis, da to pravijo vsi in da je to enostavno povedati.
Najbolj všeč pa mi je bil stavek, ki sem ga prebral pri podjetju Bayer AG
(https://www.bayer.com/de/strategie/strategie)
Ugotovil sem: "V podjetju Bayer Bayer je bilo na voljo več informacij o tem, kaj je treba storiti. V njem je govora o štirih strateških vzvodih vrednosti. Že samo to je odlična formulacija.
Kot 1. inovacije, kot 2. zmanjševanje stroškov, kot 3. trajnost (danes mora biti vedno vključena) in 4. sledi naslednja izjava:
Razvijamo globalno vodilno podjetje na področju zdravja in prehrane. Pri tem ustvarjamo vrednost s strateško razporeditvijo kapitala s poudarkom na dobičkonosni rasti.
"Strateško razporejanje kapitala", mislim, da še nihče ni tako lepo opisal "ustvarjanja denarja".
Osebno se mi takšne strategije, vizije ali celo korporativne vrednote vedno zdijo nekoliko mejne, včasih že na meji smešnosti.
Če se na primer podjetje predstavlja kot človeku in zaposlenim prijazno, potem pa ljudi odpušča iz operativnih razlogov, se mi zdi kaj takega neverjetno.
Ali če podjetje ljudem prijazne vrednote sporoča le navzven, željo po dobičku pa pušča v sramotilnem ozadju, potem se prav tako izkaže za neverodostojno. Zato je ta Bayerjeva izjava na nek način poštena ("strateško razporejanje kapitala").
Ko sem bil mlajši in tu v cerkvi nisem imel nobene odgovornosti, s strategijami in vizijami za cerkev nisem mogel storiti ničesar.
Imamo Veliko naročilo iz Evangelija po Mateju 28,18-20, zato nekako poskušamo širiti evangelij v mestu. Zakaj strategija in vizija? In takrat sploh nisem razmišljal o vrednotah. Manj sem razmišljal o diakoniji. V svojem preprostem mladostnem pogledu na svet (prej mladostnem pogledu na svet) sem si mislil, da mnogi delajo diakonijo, le redki pa širijo evangelij, zato delamo to, kar delajo redki.
Svojega takratnega razmišljanja danes ne želim preveč obsojati, morda ni bilo dovolj celostno premišljeno, vendar se mi danes ne zdi peresno napačno.
Kljub temu najdemo vrednote v Svetem pismu in rad bi si z vami ogledal zelo znan svetopisemski odlomek. Vendar te pridige, prosim, ne razumite kot povabilo, da preprosto sprejmemo naslednje vrednote, ampak kot spodbudo za razmišljanje, da se poglobimo v temo "vrednote za našo skupnost".
Vrednote v pridigi na gori
Prebral sem začetek pridige na gori, Mt 5,3-12; NL
Drugi prevodi pišejo "Blagor tistim, ki ...", vendar se mi zdi sodobnejši prevod tu bolj razumljiv.
Oglejmo si vrednote, ki izhajajo iz besedila:
Potrebujem Boga
Če na našo skupnost pogledate od zunaj in se vprašate, kaj je posebnost občine Evangeličanske svobodne cerkve v Leichlingenu? Ali lahko potem rečemo, da potrebuje Boga in da se tega zaveda?
Žalostno?
Ali moramo hoditi naokrog z žalostnim in kislim obrazom, da bi potrdili različne klišeje o Cerkvi?
Ne, mislim, da je tu mišljeno, da si človek ne zatiska oči pred skrbmi, težavami in potrebami drugih, ampak z njimi deli trpljenje in žaluje. Gre za sočutje.
Delimo svojo žalost, svoja bremena, to bi bila velika vrednota za našo skupnost.
Prijazno in ponižno
Glasbo ustvarja ton. Če vam vedno uspe biti prijazni drug do drugega, se ustvari prav posebno, privlačno vzdušje. Seveda pa ni dovolj, da ste samo prijazni; prijaznost mora biti globoko zasidrana v odnosu. Imam občutek, da smo na pravi poti.
In skromnost: Za danes bi iz nje izpeljal naslednjo vrednost.
Druga vrednost je v nasprotju z mojim mnenjem, vendar bi lahko imela prav. Morda se motim.
Če bi ponotranjili to vrednoto, bi se po mojem mnenju razlikovali od današnjega sveta.
Pravičnost
Menim, da je pravičnost težka tema. Pogosto radi zahtevamo pravico zase. Za druge pa nam ni vedno tako zelo mar.
"Če lahko to stori on, lahko tudi jaz," sem slišal reči odrasle in morda sem to rekel tudi sam.
Verjetno tu ne bomo prišli do pravičnosti za ljudi.
Kaj pa Božja pravičnost? Vsi smo krivi pred Bogom, vsi smo grešniki, po Jezusu Kristusu pa smo doživeli Božje odpuščanje. In to je Božja pravičnost.
Zagotovo je to vrednota za naše življenje in za našo cerkev: odpuščanje. Potrpežljivi smo drug do drugega in smo pripravljeni odpuščati.
Seveda so nekateri konflikti bolj zapleteni in se moramo o njih pogovarjati, to je jasno, toda kot osnovna vrednota se mi zdi "odpuščanje" dobro.
Mercy
Usmiljenje razumem kot živo razumevanje, pomoč in podporo.
Sočutje smo že imeli pod točko "žalost" in ta točka temelji na tem.
Vsakdo ne more sam rešiti vseh svojih težav, pogosto pridemo do svojih meja. Zato pa imamo razumevanje za svoje slabosti, pomagamo drug drugemu in si stojimo ob strani. To se danes dogaja dovolj pogosto. In to je vrednota za našo skupnost.
Čisto srce
Vsi prevodi tu pišejo "čisto srce".
Ta točka je bila zame najtežja. Kaj je čisto srce?
Najbližje mi je bilo, kaj je nasprotje čistega srca, namreč prikriti motivi in zahrbtnost.
Ali nam lahko uspe, da se v skupnosti med seboj obnašamo brez skritih motivov (upam, da niti brez zahrbtnosti)?
Seveda bi to pomenilo tudi, da nekako obravnavamo in razjasnimo neprijetna vprašanja in različna mnenja. Morda je to mogoče storiti na prijazen in skromen način.
Oblikovana vrednota bi se potemtakem glasila: Drug z drugim se ukvarjamo brez prikritih motivov.
Prizadevamo si za mir
Živimo v precej razdeljeni družbi, zlasti na političnem in družbenem področju. In zaradi Corone so te delitve zajele tudi skupine in družine, ki so sicer čutile, da spadajo skupaj.
Ali lahko kot kristjani ali kot skupnost prispevamo k premagovanju delitev, k resničnemu pomirjanju sporov?
Menim, da je mir med sočlovekom pomembna vrednota tudi za nas kot kongregacijo. Ali lahko gradimo mostove in ponovno vzpostavljamo odnose?
Prav na tej točki se še posebej zavedam prve vrednote iz pridige na gori: potrebujem Boga.
Preganjanje?
Naše poslanstvo ostaja, da še naprej govorimo o Jezusu Kristusu, čeprav nekateri menijo, da to ne ustreza današnjemu svetu.
Seveda ne gre za to, da bi karkoli počeli na trapast način, kot morda pred 40 leti. Vsaka generacija mora najti svoj način, svoj jezik, svoje metode, kako drugim pripovedovati o Jezusu Kristusu. Na začetku omenjeno Veliko naročilo iz Evangelija po Mateju 28,18-20 velja tudi danes.
In pomembno se mi zdi, da bodo ljudje tudi v prihodnosti o Cerkvi govorili: "Pripovedujejo o Jezusu Kristusu", v kakršni koli obliki.
Kultura
Zdaj sem kot primer preletel pridigo na gori s poudarkom na "vrednotah".
Doma sem primerjal tudi vrednote nekaterih zborov, "Treffpunkt Leben Erkrath", Kristusove cerkve v Ratingenu in programa oživljanja zveze. Bilo je res vznemirljivo, podobnosti in tudi razlike, vendar bi to preseglo današnji okvir. Oglejte si ga doma.
Preden končam, bi rad citiral stavek iz sveta menedžmenta. Ta stavek mi je povedal Marc Stoßberg iz podjetja Erkrath.
Kultura poje strategijo za zajtrk
Ta stavek je napisal guru teorije upravljanja Peter Drucker.
Kultura zajema skupne vrednote, norme in prepričanja v naši skupnosti. Od nje je odvisno, kako ravnamo drug z drugim in z obiskovalci.
Na koncu lahko kulturo razumemo kot vrednote, po katerih živimo. Če vrednote oblikujemo in jih samo obesimo na steno, to ne bo prineslo nič dobrega. Če pa jih bomo živeli, bo to spremenilo našo cerkveno kulturo in pritegnilo ljudi. Živo krščanstvo je bilo vedno najboljše pričevanje.
Povzetek
Povzemam:
- Na začetku smo si ogledali vrednote v svetu podjetij in ugotovili, da je prava vrednota dobiček, kar je razumljivo.
- Nato smo razmišljali o tem, ali in katere vrednote so pomembne za Cerkev. Pri tem smo si ogledali začetek pridige na gori.
- Zavedamo se, da potrebujemo Boga.
- Z njim delimo svoje skrbi in težave (sočutje).
- Drug z drugim ravnamo prijazno. Ponižnost pa v današnjem času lahko pomeni: resno razmišljam o tem, da ima drugi morda prav, čeprav se z mano ne strinja.
- Želimo biti pripravljeni odpuščati drug drugemu in tako hrepeniti in žejni Božje pravičnosti.
- Imamo razumevanje za svoje slabosti in si medsebojno pomagamo.
- Drug z drugim ravnamo brez skritih motivov.
- Prizadevamo si za mir, za premagovanje delitev, za reševanje sporov in za nove medsebojne odnose.
- Pripovedujemo o Jezusu Kristusu.
- Kultura naše skupnosti zajema skupne vrednote, norme in prepričanja v naši skupnosti. Kako želimo živeti skupnost v prihodnosti?