Med navdušenjem in jeznimi državljani... Jeza v vsakdanjem življenju

Jeza? Ali je to smiselno? Nekako se zdi, da je celotna družba postala bolj jezna. Kako se z njo spopadamo?

Bogoslužje, , , Kreuzkirche Leichlingen, več...

samodejno prevedeno

Uvod

Danes bi rad z vami malo razmislil o jezi in besu. Zdi se mi, da se je povprečna temperatura v naši družbi v zadnjih letih zvišala.

Ljudje so ogorčeni, veliko hitreje se razjezijo in to tudi pokažejo. Tako se mi zdi in na neki točki se tovrstni dogodki končajo v skupnosti in z njimi se moramo spopasti.

Verjetno ste že slišali za izraz "jezni državljan", ki pred dvajsetimi leti še ni obstajal. Prvič se je pojavil leta 2010, deloma v povezavi s projektom Stuttgart 21, deloma pa z ogorčenimi odzivi na Sarrazinove kritike - ne na Sarrazina samega, ampak na njegove kritike. "Jezen državljan" je leta 2010 postal celo grda beseda leta.

Takrat se sploh nisem zavedal Sarrazina, sem pa slišal izraz "jezni državljan" v povezavi z železniško postajo v Stuttgartu. In zame je bil izraz sprva pozitiven, saj so enkrat normalni državljani demonstrirali proti nečemu. Zame je bil "jezni državljan" žaljivka, podobna "dolgolasemu brezdelnežu" za eko-demonstrante.

O Stuttgartu 21 si lahko mislite, kar hočete, toda leta 2008 so bili skupni stroški ocenjeni na 2,8 milijarde, leta 2019 pa je zvezni revizijski urad opozoril, da 8,2 milijarde verjetno ne bo dovolj.

Toda ostanimo pri jeznih državljanih. Moja pozitivna podoba te besede je sčasoma izginila, saj je bilo vse več demonstracij, na katerih sta jeza in agresija preprosto prišli do izraza. In nekako se je izgubila tudi podlaga za dialog, npr. pri Pegidi ali sedanjih demonstracijah proti koronarnemu virusu.

Ko sem bil mlad v osemdesetih letih, je bil to čas mirovnih demonstracij in vedno sem imel občutek, da so bile te demonstracije precej enostranske, vendar si se s temi ljudmi vedno lahko pogovarjal. Razprava je potekala, tudi če si mislil, da je mnenje druge osebe napačno. Takrat je bil tudi tisk sprejet kot nujen del tega dialoga.

Danes se ljudje v mnogih primerih ne pogovarjajo več, ne želijo več razmišljati in pogosto je prisotna le jeza. Tako se mi zdi.

In pogosto je tako tudi na družbenih omrežjih in preostalem spletu. Ogorčenje in razburjenje prinašata klike. To mi gre na živce. Če nekje vidim naslove z več kot enim vzklikom, članka načeloma ne preberem.

Vendar se zdi, da so ljudje danes bolj razburjeni kot nekoč. Morda ti to daje občutek, da si živ, nekakšno psihološko točkovanje ali kaj podobnega, ne vem.

A dovolj uvoda, poglejmo si Sveto pismo. V grobem sem v celotnem Svetem pismu poiskal besedila na temo "jeza" in jih nekoliko uredil.

Božja jeza

Sveto pismo najpogosteje govori o Božji jezi, vendar danes ne gre za to, samo za namig, da Bog potrebuje veliko časa, da se razjezi: (Nehemija 9,17b; NL)

Ti si Bog, ki odpušča, milostljiv in usmiljen, počasen v jezi in bogat v vztrajni ljubezni.

Morda bi morali imeti to v mislih, ko razmišljamo o človeški jezi.

Človeška jeza

Jeza ima lahko tudi pozitivne učinke.

Jeza kot gonilo

V 1. Samuelovi 11 je zanimiva zgodba iz zgodnjih dni kralja Saula, ki se začne takole (v. 1-3):

1 Amonski kralj Nahaš je vodil svojo vojsko proti Jabešu v Gileadu. Prebivalci Jabeša so mu rekli: "Skleni z nami zavezništvo in postali bomo tvoji služabniki." 2 "Dobro," je rekel Amonec Nahaš, "sklenil bom zavezništvo z vami, vendar le pod enim pogojem. Vsakemu od vas bom iztaknil desno oko v sramoto vsemu Izraelu!" 3 "Dajte nam sedem dni, da pošljemo odposlance na vsa izraelska ozemlja," so odgovorili jabeški starešine. "Če nam nihče ne bo priskočil na pomoč, bomo sprejeli vaš pogoj."

Razpoloženje v Jabešu zdaj zagotovo ni bilo tako dobro (v. 4-7)

4 Ko so odposlanci prišli v Gibejo, Savlovo rojstno mesto, in tamkajšnjim ljudem povedali o svojem težkem položaju, so vsi planili v jok. 5 Savel se je ravno vrnil z njive z živino in vprašal: "Kaj je narobe? Zakaj vsi jokajo?" Povedali so mu, kaj so mu sporočili glasniki iz Jabeša. 6 Ko je Savel slišal te besede, je nanj prišel Božji duh in zelo se je razjezil. 7 Vzel je dva vola, ju razsekal na kose in ukazal glasnikom, naj ju ponesejo po Izraelu z naslednjim sporočilom: "To se bo zgodilo z voli vsakega, ki ne bo hotel slediti Savlu in Samuelu v boj!" Tedaj je na ljudstvo padla Gospodova groza in vsi možje so se takoj zgrnili k njemu.

O podrobnostih tega, kar se je zgodilo, se gotovo lahko prepiramo, toda Božji duh je prišel nad njega, zelo se je razjezil in ukrepal. Besedilo nadaljuje, da so Amonci poraženi, ker je Savel s svojo jezo deloval načrtno in premišljeno.

Zanimiv je citat papeža Gregorja Velikega iz 6. stoletja (dobil sem ga od kabaretista Georga Schramma):

Razum se lahko zoperstavi zlu z večjo močjo, če mu služi jeza
.

Pri tem ne gre za slepo jezo, "kajti bes je nebrzdana sestra jeze". Prav tako citat, vendar ne vem, od koga.

Drug primer produktivne jeze je Elihu (Job 32,2), mladenič, ki ga jeza privede do tega, da objektivno nasprotuje Jobu in se z njim prepira. Pri tem pove dobre stvari in v nasprotju z drugimi tremi Jobovimi prijatelji njegovih govorov Bog pozneje ne obsodi.

Jezusova jeza

Jezo najdemo tudi pri Jezusu Kristusu. Večina ljudi morda pomisli na očiščenje templja, vendar tam ni nobene omembe jeze, le gorečnost, vendar brez jeze.

Našel sem dve mesti, kjer je bil Jezus jezen in ... je bil. Jezen in razburjen je bil zaradi trdosrčnosti duhovnikov, ki niso želeli, da bi v templju zdravil v soboto (Mk 3,5).

Pred Lazarjevim grobom pa je bil poln jeze in tudi bolečine, ker mu ljudje niso verjeli, da bo Lazar oživel. On je to napovedal, oni pa mu niso verjeli.

In v obeh primerih je ustrezno ukrepal in ozdravil ali celo obudil Lazarja od mrtvih.


Žal pa človeška jeza pogosto ni tako produktivna in ima pogosto negativne posledice.

Neumna jeza

Med neumno jezo bi na primer uvrstil jezo, ki izhaja iz ranjenega ponosa.

Ranjeni ponos

Dva primera iz Svetega pisma.

Nekoč je bil v Aramovem kraljestvu mogočen vojaški poveljnik po imenu Naaman, ki je imel gobavost (nekaj podobnega gobavosti). Rekli so mu, da lahko pomoč najde v Izraelu, in po ovinkih je prišel do preroka Elizeja (2 Kr 5,9-12; NL):

Naaman je šel s svojimi konji in vozovi v Elizejevo hišo in čakal pred vrati. 9 Elizej mu je preko služabnika sporočil: "Pojdi in se sedemkrat umij v Jordanu. Tedaj bo tvoja koža spet zdrava in ozdravljen boš." 11 Naaman je jezno odšel. "Mislil sem, da bo prišel k meni osebno!" je rekel. "Pričakoval sem, da bo iztegnil roko nad gobavo kožo, poklical ime Gospoda, svojega Boga, in me ozdravil! 12 Ali nista Abana in Parpar v Damasku boljša od vseh izraelskih rek? Zakaj se ne morem umiti v njih in biti ozdravljen?" In obrnil se je in odšel v jezi.

Ali ne ve, kdo sem? Pomemben sem in z menoj ne bo tako ravnal.

13 Toda njegovi tovariši so mu govorili dobro. "Gospod," so mu rekli, "če bi te prerok prosil, naj storiš nekaj velikega, ali ne bi tega storil? Koliko bolj bi ga moral ubogati, če bi te le prosil, naj se umivaš, da boš ozdravel?"

Pregovori ga, premaga jezo, se okopava v Jordanu in ozdravi. Njegova jeza je skoraj preprečila njegovo ozdravitev. Toda tu je bil srečen konec.

Še en primer brez srečnega konca najdemo v 21. poglavju Prve knjige kraljev, ki govori o kralju Ahabu (1 Kr 21,1-4; NL)

V bližini palače samarijskega kralja Ahaba v Jezreelu je bil vinograd, ki je pripadal možu po imenu Nabot. 2 Ahab je rekel Nabotu: "Tvoj vinograd je tako blizu moje palače; prepusti mi ga, da bom iz njega naredil zelenjavni vrt. V zameno ti bom dal boljši vinograd ali pa ti bom zanj plačal, če boš hotel." 3 Toda Nabot je odgovoril: "Gospod mi prepoveduje, da bi ti dal dediščino, ki sem jo podedoval od svojih prednikov." 4 Jezreelski Nabot je bil besen in jezen, ker je rekel: "Ne bom ti dal dediščine svojih prednikov," zato je Ahab odšel v svojo palačo. Legel je v posteljo, obrnil obraz proti steni in ni hotel jesti.

To je povedal svoji ženi Jezabeli in ta je dala umoriti Nabota, da bi Ahab lahko dobil ta vinograd.

Jeza zaradi ranjenega ponosa lahko privede do res slabih dejanj, zato se moramo tega paziti.

Grenkost

Sorodno negativno čustvo je grenkoba, ki ni enaka ranjenemu ponosu, vendar je nekako podobna.

V 73. psalmu se psalmist ukvarja z vprašanjem, zakaj gre hudobnim tako dobro (Ps 73, 12.13; NL):

12 Poglejte te brezbožne ljudi - medtem ko njihovo bogastvo raste, živijo udobno in brezskrbno življenje. 13 Ali je bilo vse zaman, da sem ohranil svoje srce čisto in nisem storil nič slabega?

Zakaj jim gre tako dobro, jaz pa imam toliko težav? To ni pošteno.

Toda ko spremeni svoj pogled, se iz tega početja izvije (Ps 73,21-25; NL):

21 Tedaj sem se zavedel, kako sem bil zagrenjen in kakšna jeza se je dvignila v meni, ko sem vse to videl. 22 Kako neumen in neveden sem bil - gotovo sem se ti zdel kot nerazumna žival. 23 Toda še vedno ti pripadam; ti držiš mojo desnico. 24 Vodil me boš po svojem nasvetu in končno me boš sprejel v čast. 25 Koga drugega imam v nebesih kot tebe? Ti si zame pomembnejši od vsega drugega na zemlji.

Verjamem, da morate tako kot psalmist tudi sami priti do takšnega osebnega spoznanja, do te spremembe perspektive, do tega novega pogleda na Boga.


Ko sem bil tukaj na tej točki priprave, sem se vprašal, kakšno vlogo ima grenkoba v številnih demonstracijah. Grenkoba zaradi nemoči ob soočenju z močnimi: "Zdaj jim bomo pa pokazali!"

Seveda obstaja težnja, da za demonstracije predpostavljamo objektivne razloge, za katere menimo, da so glede na temo in motive, kot so sovraštvo, grenkoba itd. pravilni za druge. Ne vem, ljudem lahko pogledate le v glavo.

Nenadzorovana jeza

Vendar pa dobiš vtis, vsaj iz medijev, da se je jeza na ulici povečala in postaja vse bolj neobvladljiva.

Včasih ljudje v jezi počnejo stvari, ki jih pozneje obžalujejo.

Primer iz Prve Samuelove knjige 20: Jonatan se prepira z očetom Savlom o Davidu in to se zgodi na vrhuncu prepira (1 Samuelova knjiga 20, 32-33; NL):

Jonatan je želel od očeta izvedeti, kaj je storil. 32 "Kaj pa je storil?" je želel Jonatan izvedeti od očeta. "Zakaj naj bi ga ubili?" 33 Tedaj je Savel vrgel svoje kopje v Jonatana, da bi ga prebodel. Zdaj je Jonatan spoznal, da je njegov oče odločen ubiti Davida.

Mislim, da bi Savel obžaloval, če bi zadel svojega sina.

Nekaj modrosti o tem je tudi v Pregovorih:

Pregovori 12,16; NL

Neumnež je nagel, modrec pa ostane miren, kadar ga kdo žali.

Pregovori 14,29; NL

Kdor zadržuje svojo jezo, ima veliko razuma, kdor pa se hitro razjezi, dela velike neumnosti.

Pregovori 29,11; NL

Neumnež daje prosto pot svoji jezi, modrec pa jo zadržuje.
Mislim, da tega ni treba posebej komentirati.

Samopravična jeza

Včasih je naša jeza tudi nekoliko samopravična. Če smo iskreni, imamo običajno več potrpljenja s samim seboj kot z drugimi.

Lep primer tega je v 2 Samuelovi 12: David je bil prej v zvezi z žensko po imenu Batšeba, vendar je bila ta ženska poročena z enim od njegovih vojakov po imenu Urija, in ko je zanosila z Davidom, je dal Urija umoriti in se hitro poročil z Batšebo, da ta afera ne bi prišla v javnost.

Prerok Natan to zgodbo pripoveduje kot priliko, David pa se tega ne zaveda in je postal zelo jezen na tega človeka iz prilike (2 Samuel 12,5; NL):

"Kakor živi Gospod," je prisegel, "vsakdo, ki stori kaj takega, si zasluži smrt!

Ti si človek, mu je moral nato povedati Natan. Mislim, da ni tako redko, da bi si zaslužili lastno jezo.

Več sočutja do slabosti drugih nam lahko že pomaga, da se manj obtožujemo.

Spopadanje z jezo

Kako se torej spopadate z jezo? To čustvo morate jemati resno, saj je treba v Pregovorih 30,33; NL:

Tako kot pri mletju smetane nastane maslo in kot udarec v nos povzroči krvavitev iz nosu, tako se jeza konča s prepirom.

Na žalost se to pogosto dogaja.

Vendar v Svetem pismu najdemo nekaj modrosti, ki nam pomagajo bolje ravnati z jezo.

Pridigar 7, 9; NL

V svoji jezi ne bodi nagel, kajti jeza je prijateljica bedakov.

To smo že obravnavali; obvladovati se moraš, sicer boš rekel ali naredil neumnosti.

Pregovori 19, 11; NL

Ljudje z razumevanjem brzdajo svojo jezo; spoštovanje si zaslužijo, ko spregledajo krivico.

Pomaga, če ne le vztrajate pri svojih pravicah, ampak znate tudi odpustiti napake.

In Pregovori 15, 1; NL

Prijazen odgovor pomiri jezo, žaljive besede pa jo podžgejo.
Vse to lahko povzamemo v naslednjem znanem svetopisemskem odlomku (Pismo Efežanom 4,26.27; NL):

"Ne grešite, ko ste jezni," in ne pustite, da sonce zaide nad vašo jezo.

Ne dajte hudiču priložnosti, da bi z jezo pridobil oblast nad vami!

Nekaj verzov naprej (Ef 4,31.32):

31 Znebite se grenkobe in jeze, užaljenosti, ostrih besed, obrekovanja in vsake zlobe. 32 Namesto tega bodite drug do drugega prijazni in sočutni ter drug drugemu odpuščajte, kakor je Bog po Kristusu odpustil vam.

Kajti, in tega ne smemo nikoli pozabiti, ko pomislimo na jezo (Jakob 1,20; NL):

človeška jeza nikoli ne more ustvariti ničesar, kar bi bilo v Božjih očeh pravično.

Temo "Ravnanje z jezo" bi rad zaključil z enim svojih najljubših odlomkov (Rim 12,18-21; NL):

18 Potrudite se, da boste čim bolj živeli v miru z drugimi. 19 Dragi prijatelji, nikoli se ne maščujte, ampak maščevanje prepustite Božji jezi. Pisano je namreč: "Jaz sam se bom maščeval, jaz sam bom poplačal hudobneža," pravi Gospod. 20 Namesto tega ravnajte, kakor pravi Pismo: "Če je tvoj sovražnik lačen, ga nahrani. Če je žejen, mu daj piti, in sram ga bo, kar ti je storil." 21 Ne pustite se premagati zlu, ampak premagujte zlo z dobrim.

Povzetek

Naj povzamem.